Page 76 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 76
es Kovač
Rezultati in razprava
Z odgovori na prvo vprašanje »Kaj razumete pod pojmom ›medpredmetno
povezovanje‹?« smo ugotavljali razumevanje pojma medpredmetno povezo-
vanje. Večina anketirancev je »medpredmetno povezovanje« opredelila kot
povezovanje učnih vsebin (znanja) različnih predmetov oz. področij. Nihče
izmed anketirancev ni zapisal podrobnejšega odgovora in pri tem izpostavil
pomena iskanja skupnih ciljev med predmeti (Novak 2005). Prav tako ni nihče
zapisal, da lahko medpredmetno povezovanje poteka na vsebinski, koncep-
tualni in procesni ravni (Sicherl-Kafol 2008).
Povprašali smo jih tudi »Kakšne so po vašem mnenju prednosti medpred-
metnega povezovanja?« Približno 40 anketirancev meni, da sta glavni
prednosti medpredmetnega povezovanja: medsebojno bolj povezane učne
vsebine in posledično večji prihranek časa oz. večja razpoložljivost časa za
obravnavo posameznih vsebin. Petina anketirancev je izpostavila, da gre pri
tem za aktivno in zanimivejše učenje, ki vodi do boljšega razumevanja snovi.
Manjši delež anketirancev pa je navedel, da tak pouk pomembno prispeva k
poglobljenemu oz. celostnemu znanju (16 ) in k lažjemu pomnjenju učne
snovi (13 ). Le 10 anketirancev je poudarilo prispevek takega pristopa k
vseživljenskemu učenju (uporabno znanje).
Pomen medpredmetno povezanega pouka za vseživljenjsko učenje pa se
poudarja tudi v učnih načrtih (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011b). Prav tako
se ta pristop vse bolj upošteva že pri oblikovanju učbenikov za učence ter
priročnikov za učitelje. Kaj o tem natančneje menijo anketiranci, pa smo izve-
deli iz odgovorov na vprašanje »Kako medpredmetno povezovanje prispeva
k vseživljenjskemu učenju?« Večina anketirancev meni, da medpredmetno
povezovanje vodi do uporabnega znanja oz. k vseživljenjskemu učenju. Pri-
bližno petina anketirancev je poudarila, da tak način pouka omogoča lažje
oz. celostnejše razumevanje snovi, nekoliko manj anketirancev pa vidi pred-
nost v povezovanju vsebin in usvajanju celostnejšega znanja. Nekateri so še
zapisali, da tak pouk spodbuja tudi radovednost, razvija ustvarjalnost, asoci-
ativno učenje in kritično mišljenje ter hitrejše reševanje problemov. Približno
10 anketirancev pa je pri tem izpostavilo boljše pomnjenje, trajnejše znanje
ter neposredno in celostno učenje. Zanimiv je bil tudi odgovor, ki se je nave-
zoval na medpredmetno povezovanje in stalno izobraževanje ter strokovno
usposabljanje učitelja. Medpredmetno povezovanje namreč tudi od učiteljev
zahteva veliko profesionalnega razvoja in sodelovanja (Ambrož 2014).
Poleg tega nas je zanimalo tudi »Kakšne so po vašem mnenju ovire za iz-
vajanje medpredmetnega povezovanja?« Nekaj anketirancev je navedlo več
74
Rezultati in razprava
Z odgovori na prvo vprašanje »Kaj razumete pod pojmom ›medpredmetno
povezovanje‹?« smo ugotavljali razumevanje pojma medpredmetno povezo-
vanje. Večina anketirancev je »medpredmetno povezovanje« opredelila kot
povezovanje učnih vsebin (znanja) različnih predmetov oz. področij. Nihče
izmed anketirancev ni zapisal podrobnejšega odgovora in pri tem izpostavil
pomena iskanja skupnih ciljev med predmeti (Novak 2005). Prav tako ni nihče
zapisal, da lahko medpredmetno povezovanje poteka na vsebinski, koncep-
tualni in procesni ravni (Sicherl-Kafol 2008).
Povprašali smo jih tudi »Kakšne so po vašem mnenju prednosti medpred-
metnega povezovanja?« Približno 40 anketirancev meni, da sta glavni
prednosti medpredmetnega povezovanja: medsebojno bolj povezane učne
vsebine in posledično večji prihranek časa oz. večja razpoložljivost časa za
obravnavo posameznih vsebin. Petina anketirancev je izpostavila, da gre pri
tem za aktivno in zanimivejše učenje, ki vodi do boljšega razumevanja snovi.
Manjši delež anketirancev pa je navedel, da tak pouk pomembno prispeva k
poglobljenemu oz. celostnemu znanju (16 ) in k lažjemu pomnjenju učne
snovi (13 ). Le 10 anketirancev je poudarilo prispevek takega pristopa k
vseživljenskemu učenju (uporabno znanje).
Pomen medpredmetno povezanega pouka za vseživljenjsko učenje pa se
poudarja tudi v učnih načrtih (Ministrstvo za šolstvo in šport 2011b). Prav tako
se ta pristop vse bolj upošteva že pri oblikovanju učbenikov za učence ter
priročnikov za učitelje. Kaj o tem natančneje menijo anketiranci, pa smo izve-
deli iz odgovorov na vprašanje »Kako medpredmetno povezovanje prispeva
k vseživljenjskemu učenju?« Večina anketirancev meni, da medpredmetno
povezovanje vodi do uporabnega znanja oz. k vseživljenjskemu učenju. Pri-
bližno petina anketirancev je poudarila, da tak način pouka omogoča lažje
oz. celostnejše razumevanje snovi, nekoliko manj anketirancev pa vidi pred-
nost v povezovanju vsebin in usvajanju celostnejšega znanja. Nekateri so še
zapisali, da tak pouk spodbuja tudi radovednost, razvija ustvarjalnost, asoci-
ativno učenje in kritično mišljenje ter hitrejše reševanje problemov. Približno
10 anketirancev pa je pri tem izpostavilo boljše pomnjenje, trajnejše znanje
ter neposredno in celostno učenje. Zanimiv je bil tudi odgovor, ki se je nave-
zoval na medpredmetno povezovanje in stalno izobraževanje ter strokovno
usposabljanje učitelja. Medpredmetno povezovanje namreč tudi od učiteljev
zahteva veliko profesionalnega razvoja in sodelovanja (Ambrož 2014).
Poleg tega nas je zanimalo tudi »Kakšne so po vašem mnenju ovire za iz-
vajanje medpredmetnega povezovanja?« Nekaj anketirancev je navedlo več
74
