Page 78 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 78
es Kovač
71 anketirancev navedlo tri primere. Prav tako v mnogih primerih niso na-
tančno opredelili predmeta, v okviru katerega običajno obravnavamo vodo
(spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba), ampak so samo na-
vedli drugi predmet, ki bi se lahko medpredmetno navezoval na obravnavo
vode. V nekaterih primerih so anketiranci navajali tudi predmete, ki so zna-
čilni za predmetno stopnjo (npr. naravoslovje, geografija, fizika, gospodinj-
stvo). Kljub temu, da je voda vsakdanja snov, ki so jo študenti spoznavali
(z različnih vidikov, v okviru različnih predmetov) tako v osnovni in sred-
nji šoli kot tudi v okviru fakultetnega študija, pa pridobljenega znanja ve-
činoma niso znali prenesti na konkretne primere medpredmetnega povezo-
vanja. To odraža pomanjkanje praktičnih izkušenj s poučevanjem ter posle-
dično nezadostno poznavanje učnih ciljev in vsebin, ki se poučujejo na ra-
zredni stopnji, kot tudi upad koncentracije (površno branje navodil) in mo-
tivacije za reševanje zadnjega dela vprašalnika. Rezultati tudi kažejo na ne-
zadostno povezovanje učnih vsebin okoli središčne teme, npr. vode (v smi-
slu zgledov za tovrstno poučevanje), med njihovim izobraževanjem. Da bi
učitelji lahko razumeli medpredmetno poučevanje, potrebujejo tudi primere
medpredmetnih dejavnosti (Timmerman 2018). Kljub temu pa lahko povza-
memo, da je po njihovem mnenju veliko možnosti za interdisciplinarno po-
vezovanje na temo vode, ki se obravnava pri predmetih spoznavanje oko-
lja/družba/naravoslovje in tehnika, z naslednjimi predmeti:
– slovenščino (npr. pri obravnavi neumetnostnih in umetnostnih bese-
dil),
– matematiko (npr. uporaba merskih pripomočkov in merskih enot) ter
– športom (npr. oblikovanje zdravega življenjskega sloga, potreba po
vodi, gibalne aktivnosti na vodi).
Iz analize odgovorov je razvidno, da je po njihovem mnenju vsebinsko
najlažje povezovati predmeta naravoslovje in tehnika z družbo. Primeri so
se vsebinsko navezovali na obravnavo vode kot snovi v naravi (NIT) ter na
spoznavanje pokrajine in življenje posameznika v družbi (družba) ter vode
kot snovi oz. vode v naravi. Te medpredmetne povezave so v skladu s pre-
dlogi, ki so navedeni tudi v učnem načrtu za družbo (Ministrstvo za šolstvo
in šport 2011a). Navedeni primeri so temeljili na vsebinskem vidiku medpred-
metnega povezovanja, kar potrjuje ugotovitve raziskave L. Florjanič (2017) o
nezadostnem poznavanju procesnega vidika medpredmetnega povezova-
nja pri študentih.
Nazadnje smo anketirance povprašali, do kolikšne mere so po njihovem
76
71 anketirancev navedlo tri primere. Prav tako v mnogih primerih niso na-
tančno opredelili predmeta, v okviru katerega običajno obravnavamo vodo
(spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba), ampak so samo na-
vedli drugi predmet, ki bi se lahko medpredmetno navezoval na obravnavo
vode. V nekaterih primerih so anketiranci navajali tudi predmete, ki so zna-
čilni za predmetno stopnjo (npr. naravoslovje, geografija, fizika, gospodinj-
stvo). Kljub temu, da je voda vsakdanja snov, ki so jo študenti spoznavali
(z različnih vidikov, v okviru različnih predmetov) tako v osnovni in sred-
nji šoli kot tudi v okviru fakultetnega študija, pa pridobljenega znanja ve-
činoma niso znali prenesti na konkretne primere medpredmetnega povezo-
vanja. To odraža pomanjkanje praktičnih izkušenj s poučevanjem ter posle-
dično nezadostno poznavanje učnih ciljev in vsebin, ki se poučujejo na ra-
zredni stopnji, kot tudi upad koncentracije (površno branje navodil) in mo-
tivacije za reševanje zadnjega dela vprašalnika. Rezultati tudi kažejo na ne-
zadostno povezovanje učnih vsebin okoli središčne teme, npr. vode (v smi-
slu zgledov za tovrstno poučevanje), med njihovim izobraževanjem. Da bi
učitelji lahko razumeli medpredmetno poučevanje, potrebujejo tudi primere
medpredmetnih dejavnosti (Timmerman 2018). Kljub temu pa lahko povza-
memo, da je po njihovem mnenju veliko možnosti za interdisciplinarno po-
vezovanje na temo vode, ki se obravnava pri predmetih spoznavanje oko-
lja/družba/naravoslovje in tehnika, z naslednjimi predmeti:
– slovenščino (npr. pri obravnavi neumetnostnih in umetnostnih bese-
dil),
– matematiko (npr. uporaba merskih pripomočkov in merskih enot) ter
– športom (npr. oblikovanje zdravega življenjskega sloga, potreba po
vodi, gibalne aktivnosti na vodi).
Iz analize odgovorov je razvidno, da je po njihovem mnenju vsebinsko
najlažje povezovati predmeta naravoslovje in tehnika z družbo. Primeri so
se vsebinsko navezovali na obravnavo vode kot snovi v naravi (NIT) ter na
spoznavanje pokrajine in življenje posameznika v družbi (družba) ter vode
kot snovi oz. vode v naravi. Te medpredmetne povezave so v skladu s pre-
dlogi, ki so navedeni tudi v učnem načrtu za družbo (Ministrstvo za šolstvo
in šport 2011a). Navedeni primeri so temeljili na vsebinskem vidiku medpred-
metnega povezovanja, kar potrjuje ugotovitve raziskave L. Florjanič (2017) o
nezadostnem poznavanju procesnega vidika medpredmetnega povezova-
nja pri študentih.
Nazadnje smo anketirance povprašali, do kolikšne mere so po njihovem
76
