Page 79 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 79
Kako dobro študentje poznajo medpredmetno povezovanje in kakšne izkušnje imajo z njim?
mnenju usposobljeni za načrtovanje in izvajanje medpredmetnega pouče-
vanja. Svojo usposobljenost so ocenili s pomočjo 5-stopenjske lestvice, pri
čemer 1 pomeni »nisem usposobljen« in 5 »odlično usposobljen«. Večina an-
ketirancev (47 ) je svojo usposobljenost za načrtovanje in izvajanje med-
predmetnega poučevanja ocenila z oceno 3, manj kot tretjina z oceno 4 ter
dobra petina anketirancev z oceno 2. Samo en anketiranec meni, da je za to
odlično usposobljen in je zato izbral oceno 5. Iz odgovorov lahko sklepamo,
da študenti potrebujejo dodatno izobraževanje in usposabljanje za izvajanje
medpredmetnega pouka.
Medpredmetno poučevanje vsekakor ni preprosto, saj od učitelja zahteva
veliko pedagoškega in strokovnega znanja ter spretnosti (Greenwood 2013).
Da lahko to dosežemo, je potrebno ustrezno izobraževanje in veliko praktič-
nih izkušenj s poučevanjem. Študenti četrtega letnika študijskega programa
Razredni pouk (UP PEF) oz. sodelujoči v anketiranju pa tega, v času anketira-
nja, še niso usvojili oz. pridobili v zadostni meri, kar kažejo tudi odgovori na
posamezna vprašanja. Predhodna raziskava mnenja študentov razrednega
pouka magistrskega študija v Republiki Sloveniji o medpredmetnih poveza-
vah (Florjanič 2017) je prav tako pokazala potrebo po dodatnem izobraževa-
nju in usposabljanju za medpredmetno povezovanje. L. Florjanič tudi ugo-
tavlja, da študenti slovenskih pedagoških fakultet največ znanja o medpred-
metnem povezovanju pridobijo v okviru didaktik, pri čemer lahko le študenti
Pedagoške fakultete v Ljubljani kompetence za usposobljenost medpredme-
tnega povezovanja dodatno razvijajo še v okviru samostojnega predmeta
Medpredmetno povezovanje (Florjanič 2017). Večina študentov si želi prido-
biti več znanja o medpredmetnem povezovanju med dodiplomskim izobra-
ževanjem (Florjanič 2017), zato bi bilo smiselno slediti vzoru ljubljanske Pe-
dagoške fakultete in v programe za izvajanje vzgoje in izobraževanja vklju-
čiti obvezne predmete ali vsaj medpredmetno zastavljene tematske (projek-
tne) sklope, ki bi bodoče učitelje usposabljali za izvajanje medpredmetnega
poučevanja. Te bi lahko npr. uresničili v okviru medpodročnega sodelova-
nja ali/in specifičnih programov. Uspešnost slednjega potrjujejo tudi mnogi
že uveljavljeni specifični oz. »tematski« izobraževalni programi, ki vključujejo
interdisciplinarno obravnavo, na primer problematike vode (Blöschl idr. 2011;
Burian idr. 2017; Mueller idr. 2014; Saito idr. 2012; Riskowski idr. 2009; Forbes
idr. 2018).
Zaključek
Rezultati preliminarne raziskave poznavanja medpredmetnega povezovanja
in izkušenj z njim pri študentih 4. letnika Pedagoške fakultete Univerze na Pri-
77
mnenju usposobljeni za načrtovanje in izvajanje medpredmetnega pouče-
vanja. Svojo usposobljenost so ocenili s pomočjo 5-stopenjske lestvice, pri
čemer 1 pomeni »nisem usposobljen« in 5 »odlično usposobljen«. Večina an-
ketirancev (47 ) je svojo usposobljenost za načrtovanje in izvajanje med-
predmetnega poučevanja ocenila z oceno 3, manj kot tretjina z oceno 4 ter
dobra petina anketirancev z oceno 2. Samo en anketiranec meni, da je za to
odlično usposobljen in je zato izbral oceno 5. Iz odgovorov lahko sklepamo,
da študenti potrebujejo dodatno izobraževanje in usposabljanje za izvajanje
medpredmetnega pouka.
Medpredmetno poučevanje vsekakor ni preprosto, saj od učitelja zahteva
veliko pedagoškega in strokovnega znanja ter spretnosti (Greenwood 2013).
Da lahko to dosežemo, je potrebno ustrezno izobraževanje in veliko praktič-
nih izkušenj s poučevanjem. Študenti četrtega letnika študijskega programa
Razredni pouk (UP PEF) oz. sodelujoči v anketiranju pa tega, v času anketira-
nja, še niso usvojili oz. pridobili v zadostni meri, kar kažejo tudi odgovori na
posamezna vprašanja. Predhodna raziskava mnenja študentov razrednega
pouka magistrskega študija v Republiki Sloveniji o medpredmetnih poveza-
vah (Florjanič 2017) je prav tako pokazala potrebo po dodatnem izobraževa-
nju in usposabljanju za medpredmetno povezovanje. L. Florjanič tudi ugo-
tavlja, da študenti slovenskih pedagoških fakultet največ znanja o medpred-
metnem povezovanju pridobijo v okviru didaktik, pri čemer lahko le študenti
Pedagoške fakultete v Ljubljani kompetence za usposobljenost medpredme-
tnega povezovanja dodatno razvijajo še v okviru samostojnega predmeta
Medpredmetno povezovanje (Florjanič 2017). Večina študentov si želi prido-
biti več znanja o medpredmetnem povezovanju med dodiplomskim izobra-
ževanjem (Florjanič 2017), zato bi bilo smiselno slediti vzoru ljubljanske Pe-
dagoške fakultete in v programe za izvajanje vzgoje in izobraževanja vklju-
čiti obvezne predmete ali vsaj medpredmetno zastavljene tematske (projek-
tne) sklope, ki bi bodoče učitelje usposabljali za izvajanje medpredmetnega
poučevanja. Te bi lahko npr. uresničili v okviru medpodročnega sodelova-
nja ali/in specifičnih programov. Uspešnost slednjega potrjujejo tudi mnogi
že uveljavljeni specifični oz. »tematski« izobraževalni programi, ki vključujejo
interdisciplinarno obravnavo, na primer problematike vode (Blöschl idr. 2011;
Burian idr. 2017; Mueller idr. 2014; Saito idr. 2012; Riskowski idr. 2009; Forbes
idr. 2018).
Zaključek
Rezultati preliminarne raziskave poznavanja medpredmetnega povezovanja
in izkušenj z njim pri študentih 4. letnika Pedagoške fakultete Univerze na Pri-
77
