Page 80 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 80
es Kovač
morskem, študijskega programa Razredni pouk, so v skladu z ugotovitvami
predhodne raziskave, ki jo je na študentih 2. stopnje razrednega pouka bo-
lonjskega študija mariborske, ljubljanske in primorske fakultete opravila L.
Florjanič (2017).
Večina anketiranih študentov je med izobraževanjem na fakulteti že prak-
tično preizkusila medpredmetno poučevanje in svojo usposobljenost za
tako poučevanje ocenjuje z oceno dobro. Kljub temu pa iz odgovorov lahko
ugotovimo pomanjkanje tovrstnih izkušenj kot tudi nezadostno poznava-
nje teorije in praktičnih primerov medpredmetnega povezovanja. To je bilo
razvidno tudi iz navajanja primerov za medpredmetno obravnavo vsebine
voda.
Za uspešno izvajanje medpredmetnega pouka je potrebno učiteljevo do-
bro poznavanje učnih vsebin oz. poznavanje učnih načrtov in učnih ciljev po-
sameznih predmetov ter s tem prepletenosti znanja predmetnih področij. Le
z ustreznim povezovanjem učnih ciljev, vsebin kot tudi spretnosti, poveza-
nih z različnimi predmeti, bomo lahko dosegli celostnejše in »bolj« življenjsko
znanje. To pa zahteva tudi natančno načrtovanje, dobro organizacijo in sode-
lovanje med učitelji, ki poučujejo posamezne predmete. Ne nazadnje so pri
tem pomembne še individualna motivacija za medpredmetno poučevanje,
radovednost, spretnosti upravljanja in projektne kompetence in življenjske
izkušnje (Timmerman 2018).
Da bi se učitelji lahko zadostno usposobili za medpredmetno povezova-
nje in usvojili potrebne kompetence, je treba že študentom izobraževalnih
in vzgojnih programov zagotoviti omenjeno usposabljanje, bodisi v okviru
obveznih ali izbirnih predmetov bodisi v okviru temu namenjenih didaktič-
nih in projektnih ali tematskih (npr. na temo voda) sklopov. Študente je treba
opozoriti tudi na pasti in probleme, povezane z nepravilnim izvajanjem tega
pristopa (Florjančič 2017). Prav zato menimo, da bi bilo omenjeno izobraže-
vanje potrebno vključiti tudi v študijske programe Pedagoške fakultete Uni-
verze na Primorskem.
Literatura
Ambrož, A. 2014. »Medpredmetno načrtovanje in medsebojne hospitacije kot
obliki profesionalnega razvoja učiteljev.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju
12 (2): 97–113.
Amoatey, P., in M. S. Baawain. 2019. »Effects of Pollution on Freshwater Aquatic
Organisms.« Water Environment Research 91 (10): 1272–1287.
Aydoğdu, B., in A. Çakır. 2016. »An Investigation of Middle School Students Atti-
tudes and Awareness of Water Use.« International Journal of Environmental
and Science Education 11 (16): 9520–9536.
78
morskem, študijskega programa Razredni pouk, so v skladu z ugotovitvami
predhodne raziskave, ki jo je na študentih 2. stopnje razrednega pouka bo-
lonjskega študija mariborske, ljubljanske in primorske fakultete opravila L.
Florjanič (2017).
Večina anketiranih študentov je med izobraževanjem na fakulteti že prak-
tično preizkusila medpredmetno poučevanje in svojo usposobljenost za
tako poučevanje ocenjuje z oceno dobro. Kljub temu pa iz odgovorov lahko
ugotovimo pomanjkanje tovrstnih izkušenj kot tudi nezadostno poznava-
nje teorije in praktičnih primerov medpredmetnega povezovanja. To je bilo
razvidno tudi iz navajanja primerov za medpredmetno obravnavo vsebine
voda.
Za uspešno izvajanje medpredmetnega pouka je potrebno učiteljevo do-
bro poznavanje učnih vsebin oz. poznavanje učnih načrtov in učnih ciljev po-
sameznih predmetov ter s tem prepletenosti znanja predmetnih področij. Le
z ustreznim povezovanjem učnih ciljev, vsebin kot tudi spretnosti, poveza-
nih z različnimi predmeti, bomo lahko dosegli celostnejše in »bolj« življenjsko
znanje. To pa zahteva tudi natančno načrtovanje, dobro organizacijo in sode-
lovanje med učitelji, ki poučujejo posamezne predmete. Ne nazadnje so pri
tem pomembne še individualna motivacija za medpredmetno poučevanje,
radovednost, spretnosti upravljanja in projektne kompetence in življenjske
izkušnje (Timmerman 2018).
Da bi se učitelji lahko zadostno usposobili za medpredmetno povezova-
nje in usvojili potrebne kompetence, je treba že študentom izobraževalnih
in vzgojnih programov zagotoviti omenjeno usposabljanje, bodisi v okviru
obveznih ali izbirnih predmetov bodisi v okviru temu namenjenih didaktič-
nih in projektnih ali tematskih (npr. na temo voda) sklopov. Študente je treba
opozoriti tudi na pasti in probleme, povezane z nepravilnim izvajanjem tega
pristopa (Florjančič 2017). Prav zato menimo, da bi bilo omenjeno izobraže-
vanje potrebno vključiti tudi v študijske programe Pedagoške fakultete Uni-
verze na Primorskem.
Literatura
Ambrož, A. 2014. »Medpredmetno načrtovanje in medsebojne hospitacije kot
obliki profesionalnega razvoja učiteljev.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju
12 (2): 97–113.
Amoatey, P., in M. S. Baawain. 2019. »Effects of Pollution on Freshwater Aquatic
Organisms.« Water Environment Research 91 (10): 1272–1287.
Aydoğdu, B., in A. Çakır. 2016. »An Investigation of Middle School Students Atti-
tudes and Awareness of Water Use.« International Journal of Environmental
and Science Education 11 (16): 9520–9536.
78
