Page 62 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 62
ža slovenskih splošnih bolnišnic
hastične mejne stroškovne funkcije s polovično normalno porazdelitvijo
smo sprejeli predpostavke, da je slučajna spremenljivka vi identično po-
razdeljena normalna slučajna spremenljivka z ničelno srednjo vrednostjo
2
in varianco σ v , hkrati pa je skupaj z nenegativno spremenljivko neučin-
kovitosti ui nekorelirana v odnosu do pojasnjevalnih spremenljivk. Spre-
jeli smo tudi predpostavko, da je slučajna spremenljivka neučinkovitosti
ui identično porazdeljena nenegativna polovično normalna spremenljiv-
ka z ničelno srednjo vrednostjo in varianco σ 2 .
u
Ekonometrični model stohastične mejne proizvodne funkcije
Pri vsaki opredelitvi ekonometričnega modela stohastične mejne proiz
vodne funkcije je vedno najprej treba sprejeti sklep o funkcijskem odno-
62 su med outputi in inputi. Na podlagi klasične ekonomske, ekonometrič-
ne ter matematične teorije, na osnovi postavljenih hipotez in na podlagi
zbranih podatkov smo se odločili, da bomo pri opredelitvi modela upo-
števali, da izvajalci na sekundarni zdravstveni ravni proizvajajo en poslov-
ni učinke oziroma output (q ) z dvema proizvodnima dejavnikoma, to sta
delo (L ) in kapital (K ). Pri definiranju outputa smo upoštevali priporo-
čila Coellija in soavtorjev (2005), ki navajajo, da je treba output izvajalcev
opredeliti kot enoten agregiran poslovni učinek. Proizvodno funkcija i
izvajalca lahko tako opredelimo na naslednji način:
qi=q ( Li, Ki) . (2.57)
Za ocenjevanje te proizvodne funkcije z metodo stohastične mejne
analize je treba opredeliti še funkcijsko obliko odnosa med neodvisno in
pojasnjevalnimi spremenljivkami. Znotraj vsakega modela so funkcijski
odnosi različni, zato se običajno tudi funkcijske oblike med seboj razli-
kujejo. Odločitev o izbiri funkcijske oblike ni nikoli vnaprej določena in
zahteva temeljit premislek raziskovalcev. Odločitev mora temeljiti na pot-
rebah empiričnega raziskovanja, kar pomeni, da moramo pri opredelitvi
funkcijske oblike upoštevati namen, cilje in zastavljene hipoteze. Pravi-
lo, ki bi definiralo pravo obliko proizvodne funkcije, ne obstaja, zato smo
odločitev o izbiri oblike produkcijske funkcije sprejeli na podlagi konsis-
tentne literature. Za namen naše analize smo sledili priporočilom, ki so
jih opredelili Lau (1986) ter tudi Griffin, Montgomery in Rister (1987).
Po njihovem mnenju se mora izbira nanašati na ekonomske, statistične
in matematične značilnosti funkcijske oblike. Poleg tega pa je treba upo-
števati tudi, da mora biti proizvodna funkcija konsistentna in fleksibilna.
hastične mejne stroškovne funkcije s polovično normalno porazdelitvijo
smo sprejeli predpostavke, da je slučajna spremenljivka vi identično po-
razdeljena normalna slučajna spremenljivka z ničelno srednjo vrednostjo
2
in varianco σ v , hkrati pa je skupaj z nenegativno spremenljivko neučin-
kovitosti ui nekorelirana v odnosu do pojasnjevalnih spremenljivk. Spre-
jeli smo tudi predpostavko, da je slučajna spremenljivka neučinkovitosti
ui identično porazdeljena nenegativna polovično normalna spremenljiv-
ka z ničelno srednjo vrednostjo in varianco σ 2 .
u
Ekonometrični model stohastične mejne proizvodne funkcije
Pri vsaki opredelitvi ekonometričnega modela stohastične mejne proiz
vodne funkcije je vedno najprej treba sprejeti sklep o funkcijskem odno-
62 su med outputi in inputi. Na podlagi klasične ekonomske, ekonometrič-
ne ter matematične teorije, na osnovi postavljenih hipotez in na podlagi
zbranih podatkov smo se odločili, da bomo pri opredelitvi modela upo-
števali, da izvajalci na sekundarni zdravstveni ravni proizvajajo en poslov-
ni učinke oziroma output (q ) z dvema proizvodnima dejavnikoma, to sta
delo (L ) in kapital (K ). Pri definiranju outputa smo upoštevali priporo-
čila Coellija in soavtorjev (2005), ki navajajo, da je treba output izvajalcev
opredeliti kot enoten agregiran poslovni učinek. Proizvodno funkcija i
izvajalca lahko tako opredelimo na naslednji način:
qi=q ( Li, Ki) . (2.57)
Za ocenjevanje te proizvodne funkcije z metodo stohastične mejne
analize je treba opredeliti še funkcijsko obliko odnosa med neodvisno in
pojasnjevalnimi spremenljivkami. Znotraj vsakega modela so funkcijski
odnosi različni, zato se običajno tudi funkcijske oblike med seboj razli-
kujejo. Odločitev o izbiri funkcijske oblike ni nikoli vnaprej določena in
zahteva temeljit premislek raziskovalcev. Odločitev mora temeljiti na pot-
rebah empiričnega raziskovanja, kar pomeni, da moramo pri opredelitvi
funkcijske oblike upoštevati namen, cilje in zastavljene hipoteze. Pravi-
lo, ki bi definiralo pravo obliko proizvodne funkcije, ne obstaja, zato smo
odločitev o izbiri oblike produkcijske funkcije sprejeli na podlagi konsis-
tentne literature. Za namen naše analize smo sledili priporočilom, ki so
jih opredelili Lau (1986) ter tudi Griffin, Montgomery in Rister (1987).
Po njihovem mnenju se mora izbira nanašati na ekonomske, statistične
in matematične značilnosti funkcijske oblike. Poleg tega pa je treba upo-
števati tudi, da mora biti proizvodna funkcija konsistentna in fleksibilna.
