Page 66 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 66
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
Ocenjevanje tehnične, alokacijske in stroškovne učinkovitosti
Večina stohastičnih mejnih analiz je usmerjena v napovedovanje učinkov
neučinkovitosti. Najpogostejša mera tehnične učinkovitosti je definira-
na kot razmerje med opazovanim outputom in ustreznim stohastičnim
mejnim outputom. Mero tehnične učinkovitost torej lahko opredelimo
na naslednji način:
= exp ( ‘ + ) = exp ( ‘ +− ) = exp ( − ). (2.63)
exp ( ‘+ )
V tem primeru mere tehnične učinkovitosti zavzamejo vrednost med
0 in 1. Tehnično učinkovit izvajalec ima mero tehnične učinkovitosti 1.
Na podlagi zgornje specifikacije lahko vidimo, da tehnična učinkovitost
meri output izvajalca i v odnosu do outputa, ki ga proizvaja tehnično po-
66 polnoma učinkovit izvajalec. To je torej razmerje med opazovano vre-
dnostjo proizvodnje izvajalca in maksimalno vrednostjo proizvodnje, ki
je opredeljena s stohastično mejno proizvodno funkcijo.
Na enak način, kot smo opredelili mere tehnične učinkovitosti, lahko
opredelimo tudi mere stroškovne učinkovitosti. Mere stroškovne učinko-
vitosti definiramo kot razmerje med minimalnimi možnimi stroški, ki jih
ponazarja stohastična mejna stroškovna funkcija, in opazovanimi stroški.
Mero stroškovne učinkovitosti lahko ponazorimo z naslednjim zapisom:
= exp ( ‘ + ) = exp( ‘+ ) ) = exp ( − ). (2.64)
exp ( ‘ ++
Tudi v tem primeru mere stroškovne učinkovitosti zavzamejo vred-
nosti med 0 in 1. Za stroškovno učinkovitega izvajalca velja, da je njegova
mere stroškovne učinkovitosti enaka 1. Enačba 2.64 definira stroškovno
učinkovitost kot razmerje med minimalnimi možnimi stroški, ki jih lah-
ko izvajalec i doseže v okolju, ki ga ponazarjajo neodvisne spremenljivke,
in opazovanimi stroški izvajalca i . Stroškovna učinkovitost torej meri mi-
nimalne možne stroške v odnosu do dejanskih stroškov.
Alokacijsko učinkovitost pa smo definirali kot razmerje med stro-
škovno učinkovitostjo in tehnično učinkovitostjo. Alokacijska učinkovi-
tost je torej izračuna kot:
AEi= CEi . (2.65)
TE i
V tem primeru vse vrednosti zavzamejo vrednosti med 0 in 1, pri če-
mer vrednost 1 predstavlja alokacijsko učinkovitega izvajalca, vrednosti,
ki so manjše od 1, pa alokacijsko neučinkovitega izvajalca.
Ocenjevanje tehnične, alokacijske in stroškovne učinkovitosti
Večina stohastičnih mejnih analiz je usmerjena v napovedovanje učinkov
neučinkovitosti. Najpogostejša mera tehnične učinkovitosti je definira-
na kot razmerje med opazovanim outputom in ustreznim stohastičnim
mejnim outputom. Mero tehnične učinkovitost torej lahko opredelimo
na naslednji način:
= exp ( ‘ + ) = exp ( ‘ +− ) = exp ( − ). (2.63)
exp ( ‘+ )
V tem primeru mere tehnične učinkovitosti zavzamejo vrednost med
0 in 1. Tehnično učinkovit izvajalec ima mero tehnične učinkovitosti 1.
Na podlagi zgornje specifikacije lahko vidimo, da tehnična učinkovitost
meri output izvajalca i v odnosu do outputa, ki ga proizvaja tehnično po-
66 polnoma učinkovit izvajalec. To je torej razmerje med opazovano vre-
dnostjo proizvodnje izvajalca in maksimalno vrednostjo proizvodnje, ki
je opredeljena s stohastično mejno proizvodno funkcijo.
Na enak način, kot smo opredelili mere tehnične učinkovitosti, lahko
opredelimo tudi mere stroškovne učinkovitosti. Mere stroškovne učinko-
vitosti definiramo kot razmerje med minimalnimi možnimi stroški, ki jih
ponazarja stohastična mejna stroškovna funkcija, in opazovanimi stroški.
Mero stroškovne učinkovitosti lahko ponazorimo z naslednjim zapisom:
= exp ( ‘ + ) = exp( ‘+ ) ) = exp ( − ). (2.64)
exp ( ‘ ++
Tudi v tem primeru mere stroškovne učinkovitosti zavzamejo vred-
nosti med 0 in 1. Za stroškovno učinkovitega izvajalca velja, da je njegova
mere stroškovne učinkovitosti enaka 1. Enačba 2.64 definira stroškovno
učinkovitost kot razmerje med minimalnimi možnimi stroški, ki jih lah-
ko izvajalec i doseže v okolju, ki ga ponazarjajo neodvisne spremenljivke,
in opazovanimi stroški izvajalca i . Stroškovna učinkovitost torej meri mi-
nimalne možne stroške v odnosu do dejanskih stroškov.
Alokacijsko učinkovitost pa smo definirali kot razmerje med stro-
škovno učinkovitostjo in tehnično učinkovitostjo. Alokacijska učinkovi-
tost je torej izračuna kot:
AEi= CEi . (2.65)
TE i
V tem primeru vse vrednosti zavzamejo vrednosti med 0 in 1, pri če-
mer vrednost 1 predstavlja alokacijsko učinkovitega izvajalca, vrednosti,
ki so manjše od 1, pa alokacijsko neučinkovitega izvajalca.
