Page 71 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 71
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti
nxi¿ajdeVavneteketmcoernpsertirimnopšekuroutovwnveiwgpiariminkiarnazivumejenirNoaunxtjap1uktvoaelikqčtiion. ricnepnutionvpuzatoivzvzaajailzcvaaijaglcleadie,
Skupno stroškovno učinkovitost izvajalca i lahko torej izračunamo,
kot navajajo Coelli idr. (2005):
= ‘, * . . (2.70)
‘,
Stroškovna učinkovitost predstavlja razmerje med minimalnimi stro- 71
ški in dejanskimi stroški izvajalca i .
Ko razpolagamo s cenami inputov, lahko izračunamo tudi alokacij-
sko učinkovitost. Alokacijsko učinkovitost izvajalcev lahko opredelimo
kot razmerje med stroškovno učinkovitostjo modela konstantnih dono-
sov obsega, usmerjenega k inputom, in tehnično učinkovitostjo modela
konstantnih donosov obsega, usmerjenega k inputom. Alokacijsko učin-
kovitost modela konstantnih donosov obsega, usmerjenega k inputom,
torej matematično opredelimo na naslednji način (Coelli idr. 2005):
AE= CEi . (2.71)
TE i
Vse mere alokacijske učinkovitosti zavzamejo vrednosti med 0 in 1.
Za alokacijsko učinkovitega izvajalca velja, da je njegova mera alokacijske
učinkovitosti enaka 1, za alokacijsko neučinkovitega izvajalca pa velja, da
je njegova mera alokacijske učinkovitosti manjša od 1.
Model variabilnih donosov obsega, usmerjen k outputom
Podobno, kot smo opredelili model konstantnih donosov obsega, usmer-
jen k inputom, lahko opredelimo tudi model variabilnih donosov obse-
ga, usmerjen k outputom. Predpostavka o konstantnih donosih obsega je
primerna, ko nas zanima definiranje učinkovitosti izvajalcev ne glede na
njihovo velikost oziroma v ko želimo ugotoviti, kateri izvajalci so neučin-
koviti tako zaradi velikostne neučinkovitosti kot tudi zaradi čiste neučin-
kovitosti. Predpostavko o konstantnih donosih obsega torej uporabimo,
ko nas zanima, kateri izvajalci so učinkoviti tako po velikosti kot tudi po
obsegu porabljenih proizvodnih dejavnikov pri tej velikosti. V praksi pa
nas pogosto zanima, kateri izvajalci so učinkoviti zgolj glede na razmer-
je med obsegom proizvedenega outputa in obsegom uporabljenih inpu-
tov. To pomeni, da izključimo heterogenost med izvajalci oziroma njiho-
vo različno velikost.
nxi¿ajdeVavneteketmcoernpsertirimnopšekuroutovwnveiwgpiariminkiarnazivumejenirNoaunxtjap1uktvoaelikqčtiion. ricnepnutionvpuzatoivzvzaajailzcvaaijaglcleadie,
Skupno stroškovno učinkovitost izvajalca i lahko torej izračunamo,
kot navajajo Coelli idr. (2005):
= ‘, * . . (2.70)
‘,
Stroškovna učinkovitost predstavlja razmerje med minimalnimi stro- 71
ški in dejanskimi stroški izvajalca i .
Ko razpolagamo s cenami inputov, lahko izračunamo tudi alokacij-
sko učinkovitost. Alokacijsko učinkovitost izvajalcev lahko opredelimo
kot razmerje med stroškovno učinkovitostjo modela konstantnih dono-
sov obsega, usmerjenega k inputom, in tehnično učinkovitostjo modela
konstantnih donosov obsega, usmerjenega k inputom. Alokacijsko učin-
kovitost modela konstantnih donosov obsega, usmerjenega k inputom,
torej matematično opredelimo na naslednji način (Coelli idr. 2005):
AE= CEi . (2.71)
TE i
Vse mere alokacijske učinkovitosti zavzamejo vrednosti med 0 in 1.
Za alokacijsko učinkovitega izvajalca velja, da je njegova mera alokacijske
učinkovitosti enaka 1, za alokacijsko neučinkovitega izvajalca pa velja, da
je njegova mera alokacijske učinkovitosti manjša od 1.
Model variabilnih donosov obsega, usmerjen k outputom
Podobno, kot smo opredelili model konstantnih donosov obsega, usmer-
jen k inputom, lahko opredelimo tudi model variabilnih donosov obse-
ga, usmerjen k outputom. Predpostavka o konstantnih donosih obsega je
primerna, ko nas zanima definiranje učinkovitosti izvajalcev ne glede na
njihovo velikost oziroma v ko želimo ugotoviti, kateri izvajalci so neučin-
koviti tako zaradi velikostne neučinkovitosti kot tudi zaradi čiste neučin-
kovitosti. Predpostavko o konstantnih donosih obsega torej uporabimo,
ko nas zanima, kateri izvajalci so učinkoviti tako po velikosti kot tudi po
obsegu porabljenih proizvodnih dejavnikov pri tej velikosti. V praksi pa
nas pogosto zanima, kateri izvajalci so učinkoviti zgolj glede na razmer-
je med obsegom proizvedenega outputa in obsegom uporabljenih inpu-
tov. To pomeni, da izključimo heterogenost med izvajalci oziroma njiho-
vo različno velikost.
