Page 124 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 124
Simon Kerma in Aleš Gacˇnik
dicijo (Bojnec in Korpar, 2005). Vinskoturisticˇne atrakcije so najte-
sneje povezane z interpretacijo tradicije in s sodobno identiteto na-
roda. Vse to se odraža v kreativnosti in inovativnosti pri osmišljanju
raritet in atrakcij na podrocˇju vinskega turizma; slednje tako ne te-
meljijo le na izpostavljanju avtohtonih oz. udomacˇenih vin, na ra-
znolikosti vinogradniških krajin, ampak tudi na inovativnem razu-
mevanju dedišcˇine in kulture vina v sodobnem cˇasu.
Gacˇnik (2014a) izpostavlja šest atrakcij na podrocˇju vinskega turiz-
ma pri nas:
1. nacionalno himno (Prešernova Zdravljica cˇasti vinsko trto in
nje sadove ter povezuje evropske narode),
2. najstarejšo trto na svetu (slika 5.4) z vecˇ kot 450-letno zgodovi-
124 no (postati bi morala t. i. »nulta tocˇka« oz. mednarodna ikona
vinskega turizma),
3. klopotec kot transregionalni simbol vinorodnih krajev,
4. dedišcˇino steklarstva na Slovenskem s skoraj 350-letno tradici-
jo,
5. vinski festivalski »bum« (ki Slovenijo uvršcˇa med najbolj festi-
valske države v Evropi),
6. najvecˇje vinsko kraljestvo na svetu (ob nacionalni vinski kralji-
ci tudi regijske in lokalne vinske kraljice, vinske kraljice posa-
meznih vinskih sort pa tudi vinska princesa in dva vinska kralja
posameznih vinskih sort),
7. nogometno vinsko reprezentanco Slovenije.
Kot novodobno sedmo potencialno vinsko turisticˇno atrakcijo
lahko dodamo tudi fenomen vinskih fontan (Marezige v Slovenski
Istri, Vodole na Štajerskem in Šmarjeta na Dolenjskem), pri cˇemer
moramo ohraniti kriticˇni odnos do tovrstnih pojavov. Nekatere vin-
skoturisticˇne atrakcije lahko razumemo kot svojevrstne paradokse
na podrocˇju vinskega turizma (Gacˇnik in Kerma, 2013; Kerma in Gacˇ-
nik, 2015) in kot priložnosti za pripovedovanje zgodb o kulturi vina
na Slovenskem.
Zakljucˇek – trendi in razvojne priložnosti
Za Slovenijo kot vinorodno deželo pomeni usmeritev v razvoj vin-
skega (in gastronomskega) turizma eno od kljucˇnih strateških raz-
vojnih usmeritev in prioritet (Gacˇnik, 2014b). Tega se zavedajo v
dicijo (Bojnec in Korpar, 2005). Vinskoturisticˇne atrakcije so najte-
sneje povezane z interpretacijo tradicije in s sodobno identiteto na-
roda. Vse to se odraža v kreativnosti in inovativnosti pri osmišljanju
raritet in atrakcij na podrocˇju vinskega turizma; slednje tako ne te-
meljijo le na izpostavljanju avtohtonih oz. udomacˇenih vin, na ra-
znolikosti vinogradniških krajin, ampak tudi na inovativnem razu-
mevanju dedišcˇine in kulture vina v sodobnem cˇasu.
Gacˇnik (2014a) izpostavlja šest atrakcij na podrocˇju vinskega turiz-
ma pri nas:
1. nacionalno himno (Prešernova Zdravljica cˇasti vinsko trto in
nje sadove ter povezuje evropske narode),
2. najstarejšo trto na svetu (slika 5.4) z vecˇ kot 450-letno zgodovi-
124 no (postati bi morala t. i. »nulta tocˇka« oz. mednarodna ikona
vinskega turizma),
3. klopotec kot transregionalni simbol vinorodnih krajev,
4. dedišcˇino steklarstva na Slovenskem s skoraj 350-letno tradici-
jo,
5. vinski festivalski »bum« (ki Slovenijo uvršcˇa med najbolj festi-
valske države v Evropi),
6. najvecˇje vinsko kraljestvo na svetu (ob nacionalni vinski kralji-
ci tudi regijske in lokalne vinske kraljice, vinske kraljice posa-
meznih vinskih sort pa tudi vinska princesa in dva vinska kralja
posameznih vinskih sort),
7. nogometno vinsko reprezentanco Slovenije.
Kot novodobno sedmo potencialno vinsko turisticˇno atrakcijo
lahko dodamo tudi fenomen vinskih fontan (Marezige v Slovenski
Istri, Vodole na Štajerskem in Šmarjeta na Dolenjskem), pri cˇemer
moramo ohraniti kriticˇni odnos do tovrstnih pojavov. Nekatere vin-
skoturisticˇne atrakcije lahko razumemo kot svojevrstne paradokse
na podrocˇju vinskega turizma (Gacˇnik in Kerma, 2013; Kerma in Gacˇ-
nik, 2015) in kot priložnosti za pripovedovanje zgodb o kulturi vina
na Slovenskem.
Zakljucˇek – trendi in razvojne priložnosti
Za Slovenijo kot vinorodno deželo pomeni usmeritev v razvoj vin-
skega (in gastronomskega) turizma eno od kljucˇnih strateških raz-
vojnih usmeritev in prioritet (Gacˇnik, 2014b). Tega se zavedajo v
