Page 120 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 120
Simon Kerma in Aleš Gacˇnik
nastanitvenih obratov v vinorodnih deželah Slovenije za sosednjimi
državami (Avstrija, Madžarska, Hrvaška idr.) zaostajamo po eksklu-
zivnejši ponudbi, saj pri nas še ne obstajajo manjši, buticˇni, specia-
lizirani vinski hoteli, ki postajajo pomemben generator razvoja vin-
skega turizma v posameznih krajih, okoliših, vinorodnih deželah. S
svojimi programi, ponudbo in storitvami kažejo na to, kako misli-
ti kulturo vina v turizmu na najcelovitejši, najkreativnejši in najino-
vativnejši nacˇin. Na Slovenskem imamo nekaj ponudnikov buticˇnih
nastanitev v obliki apartmajev ali sob, med drugim tudi na vinogra-
dniških turisticˇnih kmetijah.
Vinsko turisticˇne ceste in poti
Kot najpomembnejšo cˇasovno prelomnico pri razvoju vtc moramo
120 izpostaviti leto 1993. Pod okriljem takratnega ministrstva za kmetij-
stvo je bil zasnovan in izpeljan nacionalni projekt vtc, ki je vino-
rodno Slovenijo prepletel z dvajsetimi vinskoturisticˇnimi cestami v
vseh vinorodnih deželah, v skupni dolžini vecˇ kot 900 km. Leta 2000
je bil projekt podprt z bogatim katalogom vtc, ki naj bi postale glav-
ni razvojni/turisticˇni produkt slovenskega podeželja. V vseh razvitih
vinorodnih destinacijah so vtc ali vinske poti temelj oz. hrbtenica
razvoja vinskega turizma, kljucˇni dejavnik regionalnega razvoja in
razvoja podeželja v vinorodnih regijah. Preko vinskoturisticˇnih cest
se ne prodaja le vina in druge »vinske ponudbe« destinacij, ampak
celotne regije v najširšem pomenu te besede.
Pomen vtc je vecˇplasten, saj gre za projekt, ki ima razlicˇne razse-
žnosti in ucˇinke. Vplivajo na trajnostni razvoj vinogradništva in vi-
narstva ter vinskega turizma, in sicer kot dopolnilna dejavnost na
manjših kmetijah, kar slednjim lahko pomaga, da ne propadejo. Po-
meni torej potencialni vir dodatnega zaslužka. Urejeni in obdelani
vinogradi pripomorejo, da se ohranja kultivirana, obdelana pokraji-
na, da se ta ne zarašcˇa. Posamezni vinorodni kraji ali kar ves vino-
rodni okoliš se s pomocˇjo vtc promovirajo kot gospodarsko in kul-
turno zanimiv prostor z lastno identiteto. To omogocˇa prodajo pri-
delkov in izdelkov doma in s pomocˇjo zadovoljnih obiskovalcev tudi
promocijo navzven. Bojnec in K. Korpar (2005, str. 197) izpostavljata,
da je pri vinski cesti vino pojmovano kot kulturna dobrina in ne le
kot kmetijski pridelek.
Razvoj vinskega turizma v Sloveniji je že vecˇ kot dvajset let po-
vezan prav z boljšim ali s slabšim delovanjem vtc, ki naj bi pred-
nastanitvenih obratov v vinorodnih deželah Slovenije za sosednjimi
državami (Avstrija, Madžarska, Hrvaška idr.) zaostajamo po eksklu-
zivnejši ponudbi, saj pri nas še ne obstajajo manjši, buticˇni, specia-
lizirani vinski hoteli, ki postajajo pomemben generator razvoja vin-
skega turizma v posameznih krajih, okoliših, vinorodnih deželah. S
svojimi programi, ponudbo in storitvami kažejo na to, kako misli-
ti kulturo vina v turizmu na najcelovitejši, najkreativnejši in najino-
vativnejši nacˇin. Na Slovenskem imamo nekaj ponudnikov buticˇnih
nastanitev v obliki apartmajev ali sob, med drugim tudi na vinogra-
dniških turisticˇnih kmetijah.
Vinsko turisticˇne ceste in poti
Kot najpomembnejšo cˇasovno prelomnico pri razvoju vtc moramo
120 izpostaviti leto 1993. Pod okriljem takratnega ministrstva za kmetij-
stvo je bil zasnovan in izpeljan nacionalni projekt vtc, ki je vino-
rodno Slovenijo prepletel z dvajsetimi vinskoturisticˇnimi cestami v
vseh vinorodnih deželah, v skupni dolžini vecˇ kot 900 km. Leta 2000
je bil projekt podprt z bogatim katalogom vtc, ki naj bi postale glav-
ni razvojni/turisticˇni produkt slovenskega podeželja. V vseh razvitih
vinorodnih destinacijah so vtc ali vinske poti temelj oz. hrbtenica
razvoja vinskega turizma, kljucˇni dejavnik regionalnega razvoja in
razvoja podeželja v vinorodnih regijah. Preko vinskoturisticˇnih cest
se ne prodaja le vina in druge »vinske ponudbe« destinacij, ampak
celotne regije v najširšem pomenu te besede.
Pomen vtc je vecˇplasten, saj gre za projekt, ki ima razlicˇne razse-
žnosti in ucˇinke. Vplivajo na trajnostni razvoj vinogradništva in vi-
narstva ter vinskega turizma, in sicer kot dopolnilna dejavnost na
manjših kmetijah, kar slednjim lahko pomaga, da ne propadejo. Po-
meni torej potencialni vir dodatnega zaslužka. Urejeni in obdelani
vinogradi pripomorejo, da se ohranja kultivirana, obdelana pokraji-
na, da se ta ne zarašcˇa. Posamezni vinorodni kraji ali kar ves vino-
rodni okoliš se s pomocˇjo vtc promovirajo kot gospodarsko in kul-
turno zanimiv prostor z lastno identiteto. To omogocˇa prodajo pri-
delkov in izdelkov doma in s pomocˇjo zadovoljnih obiskovalcev tudi
promocijo navzven. Bojnec in K. Korpar (2005, str. 197) izpostavljata,
da je pri vinski cesti vino pojmovano kot kulturna dobrina in ne le
kot kmetijski pridelek.
Razvoj vinskega turizma v Sloveniji je že vecˇ kot dvajset let po-
vezan prav z boljšim ali s slabšim delovanjem vtc, ki naj bi pred-
