Page 119 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 119
ski turizem
tisti element vinskoturisticˇne infrastrukture, na katerega najprej po- 119
mislimo. Tu so še vinoteke, vinski bari, restavracije, gostilne, vinski
muzeji, oljarne, trgovinice z lokalnimi izdelki, umetniške galerije, av-
tenticˇne prireditve in festivali, elementi kulturne dedišcˇine in narav-
ne vrednote – vse to so, poleg dodatne lokalno ali regionalno spe-
cificˇne turisticˇne ponudbe, tudi kljucˇni elementi za vzpostavitev in
delovanje vinskih turisticˇnih cest.
Ko pomislimo na vinski turizem (velja tudi za definicije), je nava-
dno prva asociacija obisk vinskih kleti, ki so v raziskovalnem smislu
tudi idealen prostor opazovanja vinskih turistov. Seveda vinske kle-
ti niso in tudi ne morejo biti edine relevantne za preucˇevanje izku-
šenj vinskih turistov. Le celoten vinorodni okoliš ali vinskoturisticˇna
regija namrecˇ lahko predstavlja okvir udejstvovanja vinskih turistov
(Carlsen in Charters, 2006, str. 9). So pa vinske kleti temeljno izho-
dišcˇe, saj ponujajo dober vpogled za diagnostiko stanja na terenu.
Za usmeritev v vinski turizem se ne odlocˇajo le male, buticˇne vinske
kleti, ampak tudi velike, tako v svetu kot pri nas.
Razvoj vinskega turizma pa je, kot zapisano, odvisen tudi od t. i.
mehke vinskoturisticˇne infrastrukture, med katero lahko uvršcˇamo
nesnovno dedišcˇino vinogradništva in vinarstva ter kulturo vina v
najširšem pomenu besede. Ta se kaže skozi naš vsakdanji in praznicˇ-
ni nacˇin življenja in kulturo, ki je zaznamovala naš odnos do vinske
trte in vina. Med vinskimi prazniki, ki se razvijajo tudi v pomemb-
ne vinskoturisticˇne prireditve, moramo v prvi vrsti izpostaviti mar-
tinovanja, postavljanja klopotcev pa tudi z vinsko trto in vinom po-
vezane najpomembnejše svetnike (sv. Martin, sv. Urban, Štefanovo,
Vincekovo idr.), med vinogradniškimi opravili s turisticˇnim potenci-
alom pa predvsem trgatve.
Vinske kleti in vinski hoteli
Stopnja razvitosti vinorodnega okoliša ali vinorodne dežele, kot tudi
atraktivnost vinskih destinacij, se kaže tudi v specializirani vinskotu-
risticˇni infrastrukturi, kamor sodi tako tradicionalna kot sodobna ar-
hitektura vinskih kleti. V številnih vinorodnih regijah sveta sodi prva
med identitetne temelje, med elemente geografskokulturne prepo-
znavnosti in ikonicˇne znamenitosti, z avtorskim pecˇatom svetovno
znanih arhitektov. Tovrstna arhitektura sodi med glavne turisticˇne
atrakcije, ki niso zanimive le za segment vinskih turistov, ampak za
najširši krog turistov, ki obišcˇejo dolocˇene destinacije. Na podrocˇju
tisti element vinskoturisticˇne infrastrukture, na katerega najprej po- 119
mislimo. Tu so še vinoteke, vinski bari, restavracije, gostilne, vinski
muzeji, oljarne, trgovinice z lokalnimi izdelki, umetniške galerije, av-
tenticˇne prireditve in festivali, elementi kulturne dedišcˇine in narav-
ne vrednote – vse to so, poleg dodatne lokalno ali regionalno spe-
cificˇne turisticˇne ponudbe, tudi kljucˇni elementi za vzpostavitev in
delovanje vinskih turisticˇnih cest.
Ko pomislimo na vinski turizem (velja tudi za definicije), je nava-
dno prva asociacija obisk vinskih kleti, ki so v raziskovalnem smislu
tudi idealen prostor opazovanja vinskih turistov. Seveda vinske kle-
ti niso in tudi ne morejo biti edine relevantne za preucˇevanje izku-
šenj vinskih turistov. Le celoten vinorodni okoliš ali vinskoturisticˇna
regija namrecˇ lahko predstavlja okvir udejstvovanja vinskih turistov
(Carlsen in Charters, 2006, str. 9). So pa vinske kleti temeljno izho-
dišcˇe, saj ponujajo dober vpogled za diagnostiko stanja na terenu.
Za usmeritev v vinski turizem se ne odlocˇajo le male, buticˇne vinske
kleti, ampak tudi velike, tako v svetu kot pri nas.
Razvoj vinskega turizma pa je, kot zapisano, odvisen tudi od t. i.
mehke vinskoturisticˇne infrastrukture, med katero lahko uvršcˇamo
nesnovno dedišcˇino vinogradništva in vinarstva ter kulturo vina v
najširšem pomenu besede. Ta se kaže skozi naš vsakdanji in praznicˇ-
ni nacˇin življenja in kulturo, ki je zaznamovala naš odnos do vinske
trte in vina. Med vinskimi prazniki, ki se razvijajo tudi v pomemb-
ne vinskoturisticˇne prireditve, moramo v prvi vrsti izpostaviti mar-
tinovanja, postavljanja klopotcev pa tudi z vinsko trto in vinom po-
vezane najpomembnejše svetnike (sv. Martin, sv. Urban, Štefanovo,
Vincekovo idr.), med vinogradniškimi opravili s turisticˇnim potenci-
alom pa predvsem trgatve.
Vinske kleti in vinski hoteli
Stopnja razvitosti vinorodnega okoliša ali vinorodne dežele, kot tudi
atraktivnost vinskih destinacij, se kaže tudi v specializirani vinskotu-
risticˇni infrastrukturi, kamor sodi tako tradicionalna kot sodobna ar-
hitektura vinskih kleti. V številnih vinorodnih regijah sveta sodi prva
med identitetne temelje, med elemente geografskokulturne prepo-
znavnosti in ikonicˇne znamenitosti, z avtorskim pecˇatom svetovno
znanih arhitektov. Tovrstna arhitektura sodi med glavne turisticˇne
atrakcije, ki niso zanimive le za segment vinskih turistov, ampak za
najširši krog turistov, ki obišcˇejo dolocˇene destinacije. Na podrocˇju
