Page 122 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 122
Simon Kerma in Aleš Gacˇnik
nja razvitosti vinskega turizma se ne kaže samo skozi vrhunskost in
kakovost vin, ampak tudi v tem, kako vinorodne destinacije komu-
nicirajo svojo lastno identiteto, tudi v obliki specializiranih muzejev,
galerij in razstav, ki so povezani s snovno in nesnovno dedišcˇino vi-
nogradništva in vinarstva, s kulturo vina.
Ker sta vinogradništvo in vinarstvo aktivna dedišcˇina in ker sta
marsikje pomembni in ponekod celo glavni gospodarski panogi,
imajo vinske zbirke in muzeji ob spomeniški, varstveni in didak-
ticˇni tudi turisticˇno, simbolno in trženjsko vrednost (Gacˇnik, 1991).
V primeru prekomerne komercialne rabe muzejev lahko posledicˇno
prihaja do izgube avtenticˇnosti ter možnosti folklorizacije dedišcˇine
vina, kar na turisticˇni imidž regije deluje negativno (Hall idr., 2000).
Na Slovenskem nimamo specializiranega nacionalnega muzeja,
122 galerije, zbirke, kjer bi bila celovito predstavljena kultura vina ali nje-
ni posamezni fenomeni. Cˇ e z vidika razvoja vinskega turizma prepo-
znavamo vinorodne dežele kot strateško razvojno jedro, potem mo-
ramo tudi v kontekstu njihove muzealizacije razmišljati enako. Gacˇ-
nik že v cˇasu razvoja sodobne muzeologije sredi 90-ih let prejšnje-
ga stoletja opozori, da etnologi in muzealci potrebujejo natancˇno
izdelan sistem ter mrežo, ki bo pripomogla k ohranjanju lokalno-
regionalnih vinoloških dedišcˇin (Gacˇnik, 1996, str. 426), pri cˇemer
moramo izhajati iz holisticˇnega interdisciplinarnega pristopa v raz-
iskovanju možnih teoreticˇnih in prakticˇnih razmerij med cˇlovekom
(ljudmi) in vinom (Gacˇnik, 1992, str. 37). Do sedaj edini celostni tovr-
stni muzejski projekt je bil izpeljan na razstavi Slovenskega etnograf-
skega muzeja »Spet trte so rodile . . . : O kulturi vina na Slovenskem«
leta 2008, ki je nastala na osnovi monografije Kultura vina na Sloven-
skem (Tercˇelj, 2007).
Vinska praznovanja, prireditve in festivali
V definicijah in opredelitvah vinskega turizma sodi obiskovanje vin-
skih prireditev in festivalov, ob obiskovanju vinogradov in vinskih
kleti v izbranih vinskih regijah, med glavne stebre vinskega turizma.
V Evropi moramo ta razvoj graditi na stoletni dedišcˇini vinogradni-
štva in vinarstva ter kulturi vina, v povezavi s sodobno kreativnostjo
in inovativnostjo. Tercˇelj (2007) je zapisal, da je kultura pitja poveza-
na s kulturo naroda, pridelovanjem, trženjem in samim pitjem. Zato
se v razlicˇnih vinorodnih okoljih oblikujejo razlicˇne kulture uživanja
vina.
nja razvitosti vinskega turizma se ne kaže samo skozi vrhunskost in
kakovost vin, ampak tudi v tem, kako vinorodne destinacije komu-
nicirajo svojo lastno identiteto, tudi v obliki specializiranih muzejev,
galerij in razstav, ki so povezani s snovno in nesnovno dedišcˇino vi-
nogradništva in vinarstva, s kulturo vina.
Ker sta vinogradništvo in vinarstvo aktivna dedišcˇina in ker sta
marsikje pomembni in ponekod celo glavni gospodarski panogi,
imajo vinske zbirke in muzeji ob spomeniški, varstveni in didak-
ticˇni tudi turisticˇno, simbolno in trženjsko vrednost (Gacˇnik, 1991).
V primeru prekomerne komercialne rabe muzejev lahko posledicˇno
prihaja do izgube avtenticˇnosti ter možnosti folklorizacije dedišcˇine
vina, kar na turisticˇni imidž regije deluje negativno (Hall idr., 2000).
Na Slovenskem nimamo specializiranega nacionalnega muzeja,
122 galerije, zbirke, kjer bi bila celovito predstavljena kultura vina ali nje-
ni posamezni fenomeni. Cˇ e z vidika razvoja vinskega turizma prepo-
znavamo vinorodne dežele kot strateško razvojno jedro, potem mo-
ramo tudi v kontekstu njihove muzealizacije razmišljati enako. Gacˇ-
nik že v cˇasu razvoja sodobne muzeologije sredi 90-ih let prejšnje-
ga stoletja opozori, da etnologi in muzealci potrebujejo natancˇno
izdelan sistem ter mrežo, ki bo pripomogla k ohranjanju lokalno-
regionalnih vinoloških dedišcˇin (Gacˇnik, 1996, str. 426), pri cˇemer
moramo izhajati iz holisticˇnega interdisciplinarnega pristopa v raz-
iskovanju možnih teoreticˇnih in prakticˇnih razmerij med cˇlovekom
(ljudmi) in vinom (Gacˇnik, 1992, str. 37). Do sedaj edini celostni tovr-
stni muzejski projekt je bil izpeljan na razstavi Slovenskega etnograf-
skega muzeja »Spet trte so rodile . . . : O kulturi vina na Slovenskem«
leta 2008, ki je nastala na osnovi monografije Kultura vina na Sloven-
skem (Tercˇelj, 2007).
Vinska praznovanja, prireditve in festivali
V definicijah in opredelitvah vinskega turizma sodi obiskovanje vin-
skih prireditev in festivalov, ob obiskovanju vinogradov in vinskih
kleti v izbranih vinskih regijah, med glavne stebre vinskega turizma.
V Evropi moramo ta razvoj graditi na stoletni dedišcˇini vinogradni-
štva in vinarstva ter kulturi vina, v povezavi s sodobno kreativnostjo
in inovativnostjo. Tercˇelj (2007) je zapisal, da je kultura pitja poveza-
na s kulturo naroda, pridelovanjem, trženjem in samim pitjem. Zato
se v razlicˇnih vinorodnih okoljih oblikujejo razlicˇne kulture uživanja
vina.
