Page 121 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 121
ski turizem
stavljale hrbtenico razvoja (vinskega) turizma na podeželju (Kerma, 121
2012). Pri tem morajo biti upoštevana nekatera dodatna merila in po-
goji, med katerimi je najpomembnejši vinorodna pokrajina, saj naj
bi vinska cesta potekala samo po vinorodnem obmocˇju. Vinorodna
pokrajina je geografska regija, kjer vinogradi predstavljajo vsaj 10 %
zemljišcˇ, kjer so prisotni elementi vinogradniške kulture in so vino-
gradi pomemben element krajinske slike. Vinska cesta je turisticˇna
pot, speljana po vinorodnem obmocˇju, ki povezuje vinotocˇe, kmeti-
je, ki se ukvarjajo z gostinsko in turisticˇno dejavnostjo, ter naravne in
kulturno-zgodovinske znamenitosti obmocˇja. Namen vinske ceste je
spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega po-
deželja ter njegovo turisticˇno, kulturno in gospodarsko uveljavljanje
(Bojnec in Korpar, 2005, str. 194–195).
Tercˇelj (2007, str. 142) ugotavlja, da mora vtc izpolnjevati dolocˇe-
ne pogoje: imeti mora organizirane informacijske tocˇke z vsemi po-
datki o ponudbi, imeti mora podrobno geografsko karto vinske ceste
z vrisanimi potmi, gostinskimi objekti in turisticˇnimi znamenitost-
mi, nuditi mora organizirane izlete in oglede kulturnih znamenito-
sti, vodene pokušine vina in strokovna predavanja, imeti mora dobro
organizirano informacijsko službo ter poskrbeti za aktivno povezo-
vanje vinogradnikov, obcˇin in vlade.
Predstavljeni hipoteticˇni model R. Tomljenovic´ in Getza (2009, str.
47) je lahko uporaben tudi za analizo stopnje razvitosti vinskega tu-
rizma na vtc v Sloveniji. Raziskava iz leta 2015 pokaže, da je med
dvajsetimi vtc le pet funkcionalno delujocˇih, ki imajo torej svoj pro-
jektni svet, skrbnika, lastne spletne strani, vzpostavljeno mrežo po-
nudnikov itn. (Tonejec, 2015). To je precej zaskrbljujocˇe, saj se raz-
mere vse do danes niso bistveno spremenile. Vinske ceste pri nas
so še vedno v iskanju institucionalne podpore in nikakor ne uspejo
realizirati svojih razvojnih potencialov (Slovenska turisticˇna organi-
zacija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike
Slovenije, 2018, str. 21).
Vinski muzeji, galerije in razstave
Kljub osredotocˇenosti na vino pa je vinski turizem lahko tudi orodje,
s katerim destinacije tržijo vse svoje ostale znamenitosti, zgodovino
ter tradicijo (Bojnec in Korpar, 2005), saj je kultura vina najtesneje
povezana z dedišcˇino vina, z identiteto vinorodnega okoliša, s kul-
turološkim terroirjem oz. z njegovo identitetno komponento. Stop-
stavljale hrbtenico razvoja (vinskega) turizma na podeželju (Kerma, 121
2012). Pri tem morajo biti upoštevana nekatera dodatna merila in po-
goji, med katerimi je najpomembnejši vinorodna pokrajina, saj naj
bi vinska cesta potekala samo po vinorodnem obmocˇju. Vinorodna
pokrajina je geografska regija, kjer vinogradi predstavljajo vsaj 10 %
zemljišcˇ, kjer so prisotni elementi vinogradniške kulture in so vino-
gradi pomemben element krajinske slike. Vinska cesta je turisticˇna
pot, speljana po vinorodnem obmocˇju, ki povezuje vinotocˇe, kmeti-
je, ki se ukvarjajo z gostinsko in turisticˇno dejavnostjo, ter naravne in
kulturno-zgodovinske znamenitosti obmocˇja. Namen vinske ceste je
spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega po-
deželja ter njegovo turisticˇno, kulturno in gospodarsko uveljavljanje
(Bojnec in Korpar, 2005, str. 194–195).
Tercˇelj (2007, str. 142) ugotavlja, da mora vtc izpolnjevati dolocˇe-
ne pogoje: imeti mora organizirane informacijske tocˇke z vsemi po-
datki o ponudbi, imeti mora podrobno geografsko karto vinske ceste
z vrisanimi potmi, gostinskimi objekti in turisticˇnimi znamenitost-
mi, nuditi mora organizirane izlete in oglede kulturnih znamenito-
sti, vodene pokušine vina in strokovna predavanja, imeti mora dobro
organizirano informacijsko službo ter poskrbeti za aktivno povezo-
vanje vinogradnikov, obcˇin in vlade.
Predstavljeni hipoteticˇni model R. Tomljenovic´ in Getza (2009, str.
47) je lahko uporaben tudi za analizo stopnje razvitosti vinskega tu-
rizma na vtc v Sloveniji. Raziskava iz leta 2015 pokaže, da je med
dvajsetimi vtc le pet funkcionalno delujocˇih, ki imajo torej svoj pro-
jektni svet, skrbnika, lastne spletne strani, vzpostavljeno mrežo po-
nudnikov itn. (Tonejec, 2015). To je precej zaskrbljujocˇe, saj se raz-
mere vse do danes niso bistveno spremenile. Vinske ceste pri nas
so še vedno v iskanju institucionalne podpore in nikakor ne uspejo
realizirati svojih razvojnih potencialov (Slovenska turisticˇna organi-
zacija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike
Slovenije, 2018, str. 21).
Vinski muzeji, galerije in razstave
Kljub osredotocˇenosti na vino pa je vinski turizem lahko tudi orodje,
s katerim destinacije tržijo vse svoje ostale znamenitosti, zgodovino
ter tradicijo (Bojnec in Korpar, 2005), saj je kultura vina najtesneje
povezana z dedišcˇino vina, z identiteto vinorodnega okoliša, s kul-
turološkim terroirjem oz. z njegovo identitetno komponento. Stop-
