Page 143 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 143
reditveni turizem
Širše zunanje okolje: lokalna skupnost ter regionalno,
nacionalno, nadnacionalno in globalno okolje
Ožje zunanje okolje: dobavitelji obcˇina, upravna enota,
turisticˇna organizacija, lokalna skupnost, sponzorji
Notranje okolje: manager prireditve, prostovoljci,
organizacijski team
Slika 6.3 Management prireditev kot sistem in njegovo okolje
(prirejeno po Getz, 2007, in Sikošek, 2010)
prireditve; ožje zunanje okolje, ki ga predstavljajo meje lokalne sku- 143
pnosti, v kateri se prireditev odvija; in širše zunanje okolje, katerega
velikost je odvisna od zunanje prepoznavnosti prireditve. Na sliki 6.3
je prikazan sistem kot splet povezanih elementov, ki delujejo v od-
visnosti drug od drugega in hkrati vplivajo drug na drugega. Tako
lahko vsaka sprememba v zunanjem okolju vpliva na notranje oko-
lje prireditve, torej na njeno izvajanje in uspešnost; ravno tako pa
lahko prireditev vpliva na zunanje okolje prireditve, to je na lokalno
skupnost, ekonomsko, družbeno in naravno okolje. Iz tega razloga je
potrebno v fazi nacˇrtovanja zaznati morebitne medsebojne vplive in
ovrednotiti njihove posledice.
Prireditveni turizem in pojem turisticˇne prireditve
Cˇ eprav se je pojem posebnih prireditev kot pojem, s katerim oznacˇu-
jemo nacˇrtovane prireditve za poseben namen in cilj, zacˇel pojavljati
ob koncu 70. let prejšnjega stoletja, naj bi se izraz »prireditveni turi-
zem« prvicˇ pojavil šele leta 1987 v porocˇilu novozelandske turisticˇne
in marketinške organizacije. Ta je takrat ugotavljala, da »je priredi-
tveni turizem pomemben in hitro rastocˇ segment mednarodnega tu-
rizma« (Getz in Page, 2016, str. 597). Dve leti pozneje je Getz (1989) kot
prvi avtor objavil temeljna izhodišcˇa za nacˇrtovanje prireditvenega
turizma, kjer se je zavzemal za interpretacijo, da so prireditve po-
sebna oblika turisticˇnega produkta, ki se jih ne more izkoristiti zgolj
kot atrakcijo v nacˇrtovanju turisticˇnega razvoja, ampak kot poseben
koncept, ki lahko prispeva k razvoju destinacij na svojstven nacˇin.
Lahko trdimo, da povezava med prireditvami in turizmom ni nova,
medtem ko se je razumevanje prireditev kot posebnega tematskega
podrocˇja v turizmu zacˇelo razvijati šele v poznih 80. letih prejšnjega
stoletja. Getz in Page (2016) poudarjata, da je treba pojem prireditve-
Širše zunanje okolje: lokalna skupnost ter regionalno,
nacionalno, nadnacionalno in globalno okolje
Ožje zunanje okolje: dobavitelji obcˇina, upravna enota,
turisticˇna organizacija, lokalna skupnost, sponzorji
Notranje okolje: manager prireditve, prostovoljci,
organizacijski team
Slika 6.3 Management prireditev kot sistem in njegovo okolje
(prirejeno po Getz, 2007, in Sikošek, 2010)
prireditve; ožje zunanje okolje, ki ga predstavljajo meje lokalne sku- 143
pnosti, v kateri se prireditev odvija; in širše zunanje okolje, katerega
velikost je odvisna od zunanje prepoznavnosti prireditve. Na sliki 6.3
je prikazan sistem kot splet povezanih elementov, ki delujejo v od-
visnosti drug od drugega in hkrati vplivajo drug na drugega. Tako
lahko vsaka sprememba v zunanjem okolju vpliva na notranje oko-
lje prireditve, torej na njeno izvajanje in uspešnost; ravno tako pa
lahko prireditev vpliva na zunanje okolje prireditve, to je na lokalno
skupnost, ekonomsko, družbeno in naravno okolje. Iz tega razloga je
potrebno v fazi nacˇrtovanja zaznati morebitne medsebojne vplive in
ovrednotiti njihove posledice.
Prireditveni turizem in pojem turisticˇne prireditve
Cˇ eprav se je pojem posebnih prireditev kot pojem, s katerim oznacˇu-
jemo nacˇrtovane prireditve za poseben namen in cilj, zacˇel pojavljati
ob koncu 70. let prejšnjega stoletja, naj bi se izraz »prireditveni turi-
zem« prvicˇ pojavil šele leta 1987 v porocˇilu novozelandske turisticˇne
in marketinške organizacije. Ta je takrat ugotavljala, da »je priredi-
tveni turizem pomemben in hitro rastocˇ segment mednarodnega tu-
rizma« (Getz in Page, 2016, str. 597). Dve leti pozneje je Getz (1989) kot
prvi avtor objavil temeljna izhodišcˇa za nacˇrtovanje prireditvenega
turizma, kjer se je zavzemal za interpretacijo, da so prireditve po-
sebna oblika turisticˇnega produkta, ki se jih ne more izkoristiti zgolj
kot atrakcijo v nacˇrtovanju turisticˇnega razvoja, ampak kot poseben
koncept, ki lahko prispeva k razvoju destinacij na svojstven nacˇin.
Lahko trdimo, da povezava med prireditvami in turizmom ni nova,
medtem ko se je razumevanje prireditev kot posebnega tematskega
podrocˇja v turizmu zacˇelo razvijati šele v poznih 80. letih prejšnjega
stoletja. Getz in Page (2016) poudarjata, da je treba pojem prireditve-
