Page 142 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 142
Marijana Sikošek
ski proces, znotraj katerega se odvijajo dolocˇene dejavnosti za dose-
go cilja, to je izvedbe prireditve. Moderne prireditve, kot jih pozna-
mo in obravnavamo od druge polovice prejšnjega stoletja dalje, so
prireditve, pri katerih njihova organizacija in izvedba nista nakljucˇje,
ampak z njimi upravljajo posebej usposobljeni posamezniki. Lahko
trdimo, da se podrocˇje prireditev vse bolj profesionalizira, za kar so
potrebna posebna znanja in vešcˇine.
Management prireditev velja za samostojno organizacijsko de-
javnost, ki sledi nacˇelom splošnega managementa, zato jo sestav-
lja vecˇ upravljalskih in organizacijskih funkcij. Vse od prvih objav
(Getz, 1997) do danes se management prireditev obravnava kot pre-
plet funkcij raziskovanja, oblikovanja (programa in razlicˇnih aktiv-
nosti), nacˇrtovanja, koordiniranja in vrednotenja (Quinn, 2013), ki v
142 zadnjih desetletjih vse bolj pridobiva na veljavi. Zagotovo gre razlog
iskati v vse vecˇji popularizaciji prireditev, ki so prerasle svoj prvotni
namen in danes pomenijo ne le sredstvo za obeležitev pomemb-
nejših dogodkov, ampak tudi sredstvo komuniciranja, priložnost za
razvoj lokalnih skupnosti in destinacij v družbenem, ekonomskem,
politicˇnem in okoljskem pomenu. Tudi zaradi pomena, ki jih imajo
prireditve, se k njihovemu upravljanju in organizaciji ne pristopa vecˇ
ljubiteljsko, ampak profesionalno, prav profesionalizacija pa zaradi
vloge, ki jo prireditev na destinaciji lahko ima, vodi v vse vecˇji razvoj
managementa prireditev, tako na raziskovalni kot strokovni ravni.
Prav profesionalizacija in razvoj managementa prireditev sta pri-
vedla do oblikovanja novih delovnih mest, kot so manager priredi-
tve, vodja prireditve, producent prireditve, koordinator prireditve,
analitik prireditev, raziskovalec prireditev, nacˇrtovalec prireditve, tu-
di destinacijski manager prireditev in podobno. Prav razvoj in raz-
mah prireditev vodita tudi do pojava vse vecˇ izobraževalnih progra-
mov s podrocˇja managementa prireditev (Getz, 2008; Allen idr., 2011;
Getz in Page, 2016).
Ko govorimo o managementu oz. upravljanju posamezne prire-
ditve, moramo pojasniti vlogo okolja prireditve. Prireditev namrecˇ
nastane zaradi upravljalsko-organizacijskih aktivnosti in v poveza-
vi s svojim notranjim in zunanjim okoljem, kar predstavlja sistem
povezanih in medsebojno odvisnih elementov. Getz (2007) o mana-
gementu prireditev govori kot o sistemu, ki je sestavljen iz osnovne
celice – prireditve, iz katere se navzven širijo podrocˇja posameznega
okolja. Ta podrocˇja so: notranje okolje, ki ga predstavlja upravljanje
ski proces, znotraj katerega se odvijajo dolocˇene dejavnosti za dose-
go cilja, to je izvedbe prireditve. Moderne prireditve, kot jih pozna-
mo in obravnavamo od druge polovice prejšnjega stoletja dalje, so
prireditve, pri katerih njihova organizacija in izvedba nista nakljucˇje,
ampak z njimi upravljajo posebej usposobljeni posamezniki. Lahko
trdimo, da se podrocˇje prireditev vse bolj profesionalizira, za kar so
potrebna posebna znanja in vešcˇine.
Management prireditev velja za samostojno organizacijsko de-
javnost, ki sledi nacˇelom splošnega managementa, zato jo sestav-
lja vecˇ upravljalskih in organizacijskih funkcij. Vse od prvih objav
(Getz, 1997) do danes se management prireditev obravnava kot pre-
plet funkcij raziskovanja, oblikovanja (programa in razlicˇnih aktiv-
nosti), nacˇrtovanja, koordiniranja in vrednotenja (Quinn, 2013), ki v
142 zadnjih desetletjih vse bolj pridobiva na veljavi. Zagotovo gre razlog
iskati v vse vecˇji popularizaciji prireditev, ki so prerasle svoj prvotni
namen in danes pomenijo ne le sredstvo za obeležitev pomemb-
nejših dogodkov, ampak tudi sredstvo komuniciranja, priložnost za
razvoj lokalnih skupnosti in destinacij v družbenem, ekonomskem,
politicˇnem in okoljskem pomenu. Tudi zaradi pomena, ki jih imajo
prireditve, se k njihovemu upravljanju in organizaciji ne pristopa vecˇ
ljubiteljsko, ampak profesionalno, prav profesionalizacija pa zaradi
vloge, ki jo prireditev na destinaciji lahko ima, vodi v vse vecˇji razvoj
managementa prireditev, tako na raziskovalni kot strokovni ravni.
Prav profesionalizacija in razvoj managementa prireditev sta pri-
vedla do oblikovanja novih delovnih mest, kot so manager priredi-
tve, vodja prireditve, producent prireditve, koordinator prireditve,
analitik prireditev, raziskovalec prireditev, nacˇrtovalec prireditve, tu-
di destinacijski manager prireditev in podobno. Prav razvoj in raz-
mah prireditev vodita tudi do pojava vse vecˇ izobraževalnih progra-
mov s podrocˇja managementa prireditev (Getz, 2008; Allen idr., 2011;
Getz in Page, 2016).
Ko govorimo o managementu oz. upravljanju posamezne prire-
ditve, moramo pojasniti vlogo okolja prireditve. Prireditev namrecˇ
nastane zaradi upravljalsko-organizacijskih aktivnosti in v poveza-
vi s svojim notranjim in zunanjim okoljem, kar predstavlja sistem
povezanih in medsebojno odvisnih elementov. Getz (2007) o mana-
gementu prireditev govori kot o sistemu, ki je sestavljen iz osnovne
celice – prireditve, iz katere se navzven širijo podrocˇja posameznega
okolja. Ta podrocˇja so: notranje okolje, ki ga predstavlja upravljanje
