Page 104 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 104
dra Verweij in José Laan
Slika 3.6 Koncept dizajnerskega razmišljanja
Preverite različne vidike novega koncepta. Preden začnete s pretotypin-
gom, je treba ideje oceniti in izbrati. Na voljo so sledeče metode:
– ključni dejavniki uspeha (opredelimo in ocenimo najpomembnejše
vidike, npr. tržni potencial, študijo izvedljivosti in tehnološke vidi-
ke, finančne vidike, proizvodno ceno itd.),
– s w o t-analiza,
– metoda vnosa/rezultata (razmerje med vhodi in rezultati),
– numerično občutljiva analiza (izdelava izračuna in simulacije pove-
zanih finančnih in drugih vidikov).
Pomembno je izbrati eno ali več najpomembnejših metod, analizirati re-
zultate in jih uporabiti kot vhod v odločitve. Pogosto je koristno upoštevati
tudi rezultate prejšnje faze, povezane z analizo problemov/priložnosti.
Načrtovanje razmišljanja. Eden od sodobnih pristopov, ki se ukvarjajo s
procesom ideje – inovacije, je dizajnersko razmišljanje (imenovano tudi D-
schools). Načrtovalno razmišljanje se nanaša na kognitivne, strateške in
praktične procese, s katerimi dizajnerske skupine razvijajo koncepte (pre-
dloge za nove izdelke, zgradbe, stroje itd.). V primerjavi s predstavljenim
inovacijskim procesom je velik poudarek na prvi fazi – razumevanju pro-
blema/potrebe končnega uporabnika. Prav tako je načrtovalno razmišlja-
nje zelo usmerjeno na človeka in je prototipno usmerjeno.
Ena od lastnosti sodobnih konceptov razvoja inovacij je, da so vse faze
močno medsebojno povezane – npr., ko je prototip končan, moramo po-
gosto redefinirati naš problem, ustvariti nove ideje ter pripraviti nov pro-
totip. Podobne razmere se pojavljajo v drugih fazah.
V poglavju 3.3 smo se osredotočili na inovacijske procese. Zato želimo tu
predstaviti širšo sliko – osnovne korake in procese, ki morajo biti opravlje-
ni, da spremenimo ideje v končne produkte:
104
Slika 3.6 Koncept dizajnerskega razmišljanja
Preverite različne vidike novega koncepta. Preden začnete s pretotypin-
gom, je treba ideje oceniti in izbrati. Na voljo so sledeče metode:
– ključni dejavniki uspeha (opredelimo in ocenimo najpomembnejše
vidike, npr. tržni potencial, študijo izvedljivosti in tehnološke vidi-
ke, finančne vidike, proizvodno ceno itd.),
– s w o t-analiza,
– metoda vnosa/rezultata (razmerje med vhodi in rezultati),
– numerično občutljiva analiza (izdelava izračuna in simulacije pove-
zanih finančnih in drugih vidikov).
Pomembno je izbrati eno ali več najpomembnejših metod, analizirati re-
zultate in jih uporabiti kot vhod v odločitve. Pogosto je koristno upoštevati
tudi rezultate prejšnje faze, povezane z analizo problemov/priložnosti.
Načrtovanje razmišljanja. Eden od sodobnih pristopov, ki se ukvarjajo s
procesom ideje – inovacije, je dizajnersko razmišljanje (imenovano tudi D-
schools). Načrtovalno razmišljanje se nanaša na kognitivne, strateške in
praktične procese, s katerimi dizajnerske skupine razvijajo koncepte (pre-
dloge za nove izdelke, zgradbe, stroje itd.). V primerjavi s predstavljenim
inovacijskim procesom je velik poudarek na prvi fazi – razumevanju pro-
blema/potrebe končnega uporabnika. Prav tako je načrtovalno razmišlja-
nje zelo usmerjeno na človeka in je prototipno usmerjeno.
Ena od lastnosti sodobnih konceptov razvoja inovacij je, da so vse faze
močno medsebojno povezane – npr., ko je prototip končan, moramo po-
gosto redefinirati naš problem, ustvariti nove ideje ter pripraviti nov pro-
totip. Podobne razmere se pojavljajo v drugih fazah.
V poglavju 3.3 smo se osredotočili na inovacijske procese. Zato želimo tu
predstaviti širšo sliko – osnovne korake in procese, ki morajo biti opravlje-
ni, da spremenimo ideje v končne produkte:
104
