Page 107 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 107
Poslovne priložnosti
hkrati oblikuje digitalizacijo kot uporabno digitalne preobrazbe sre-
dnjega razreda.
Splošnejša opredelitev je dodatno poudarjena z izrazom »konkretizaci-
ja«, ki ga je skoval Financial Times (glej http://lexicon.ft.com). Digitalno
trženje je opredeljeno na naslednji način:
Trženje izdelkov ali storitev z digitalnimi kanali za doseganje potro-
šnikov. Ključni cilj je promocija blagovnih znamk z različnimi obli-
kami digitalnih medijev. Digitalno trženje sega preko internetnega
trženja, tako da vključuje kanale, ki ne zahtevajo uporabe interneta:
telefone (sm s in m m s), trženje v družabnih medijih, prikazano ogla-
ševanje, trženje prek iskalnikov in druge oblike digitalnih medijev.
Kotler k tej temi pristopi celoviteje in trženje 4.0 opredeljuje na naslednji
način (2016, str. 1):
Trženje 4.0 je marketinški pristop, ki združuje spletno in običajno in-
terakcijo med podjetji in strankami. V digitalnem gospodarstvu sama
digitalna interakcija ni dovolj. Čeprav je nujno, da so blagovne znam-
ke bolj prilagodljive zaradi hitrih tehnoloških trendov, je njihov pri-
sten značaj pomembnejši kot kdaj koli prej. Njegova pristnost v ve-
dno bolj preglednem svetu je njeno najbolj dragoceno sredstvo.
Zato se lahko izraz »pametno trženje« na splošno razume na naslednji
način:
Pametno trženje pomeni razširitev spletnega in drugega trženja,
osredotočenega na potrošnike, z vključevanjem tehnologij za inte-
rakcijo s potrošniki ter z integrirano digitalizacijo procesov in upora-
bo podatkov, s katerimi se doseže optimizacijo, fleksibilnost in per-
sonalizacijo stikov s strankami.
3.5.3 Posledice trženja 4.0
Vedno večja medsebojna povezava med podjetji in strankami vodi k ve-
dno večji moči kupcev. Prvič, prek socialnih omrežij in drugih družbenih
medijskih aplikacij preglednost v zvezi s podobnimi izdelki in cenami na
splošno postaja vse pomembnejša. S pomočjo trgovalnih platform, ki omo-
gočajo nabavo izdelkov po vsem svetu in dostop do mednarodnih blagov-
nih znamk, se pritisk na proizvajalce nenehno povečuje. Poleg tega lahko
107
hkrati oblikuje digitalizacijo kot uporabno digitalne preobrazbe sre-
dnjega razreda.
Splošnejša opredelitev je dodatno poudarjena z izrazom »konkretizaci-
ja«, ki ga je skoval Financial Times (glej http://lexicon.ft.com). Digitalno
trženje je opredeljeno na naslednji način:
Trženje izdelkov ali storitev z digitalnimi kanali za doseganje potro-
šnikov. Ključni cilj je promocija blagovnih znamk z različnimi obli-
kami digitalnih medijev. Digitalno trženje sega preko internetnega
trženja, tako da vključuje kanale, ki ne zahtevajo uporabe interneta:
telefone (sm s in m m s), trženje v družabnih medijih, prikazano ogla-
ševanje, trženje prek iskalnikov in druge oblike digitalnih medijev.
Kotler k tej temi pristopi celoviteje in trženje 4.0 opredeljuje na naslednji
način (2016, str. 1):
Trženje 4.0 je marketinški pristop, ki združuje spletno in običajno in-
terakcijo med podjetji in strankami. V digitalnem gospodarstvu sama
digitalna interakcija ni dovolj. Čeprav je nujno, da so blagovne znam-
ke bolj prilagodljive zaradi hitrih tehnoloških trendov, je njihov pri-
sten značaj pomembnejši kot kdaj koli prej. Njegova pristnost v ve-
dno bolj preglednem svetu je njeno najbolj dragoceno sredstvo.
Zato se lahko izraz »pametno trženje« na splošno razume na naslednji
način:
Pametno trženje pomeni razširitev spletnega in drugega trženja,
osredotočenega na potrošnike, z vključevanjem tehnologij za inte-
rakcijo s potrošniki ter z integrirano digitalizacijo procesov in upora-
bo podatkov, s katerimi se doseže optimizacijo, fleksibilnost in per-
sonalizacijo stikov s strankami.
3.5.3 Posledice trženja 4.0
Vedno večja medsebojna povezava med podjetji in strankami vodi k ve-
dno večji moči kupcev. Prvič, prek socialnih omrežij in drugih družbenih
medijskih aplikacij preglednost v zvezi s podobnimi izdelki in cenami na
splošno postaja vse pomembnejša. S pomočjo trgovalnih platform, ki omo-
gočajo nabavo izdelkov po vsem svetu in dostop do mednarodnih blagov-
nih znamk, se pritisk na proizvajalce nenehno povečuje. Poleg tega lahko
107
