Page 106 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 106
dra Verweij in José Laan
so bile potrebe in želje kupcev podrejene družbenim. Gonilna sila razvoja
izdelkov je bil tehnološki napredek. Takratni tržni pristop je bil zato osre-
dotočen na izdelek. Trženje je bilo osredotočeno zgolj na prodajo izdelkov
brez upoštevanja potreb kupcev ali trgov.
S povečevanjem ponudbe izdelkov smo ustvarili večjo izbiro za stranke,
kar je močno spremenilo tudi izzive trženja. Stranke so primerjale izdelke
in postale o njih bolj obveščene, zaradi česar so bili proizvajalci prisiljeni
poudariti vrednost svojih izdelkov za stranke. Osredotočenost trženja 2.0
se je preusmerila od izdelka k potrošniško usmerjenemu pristopu.
Spreminjanje družbenih vrednot, zlasti zaradi generacije Y, je pomenilo,
da so potrošniki postajali vse bolj zainteresirani za trajnostne vidike izdel-
kov in podjetij. To se je še posebej pokazalo na novo identificirani skupi-
ni l oh a s (življenjski slog zdravja in trajnosti). Zato so morala podjetja
potrošnikom jasno sporočiti, kako se proizvajajo izdelki in kako podjetja
spoštujejo svojo družbeno odgovornost (Stehr in Struve, 2017, str. 3–10).
S trženjem 3.0 je postalo pomembno, da kupca razumemo ne samo kot
kupca, ampak tudi kot osebo, katere vrednote vplivajo na nakup izdelka.
Družbena odgovornost podjetij se je vključila v komunikacijske procese,
da bi podprla pozitivne nakupne odločitve strank. Trženje 3.0. ni bilo več
omejeno na proizvod, temveč je vključevalo tudi ekonomsko, socialno in
okoljsko odgovornost podjetja.
Z naraščajočo uporabo družbenih medijev je komunikacija z blagovni-
mi znamkami in izdelki postala dvosmeren proces. Podjetja ne oglašujejo
svojih izdelkov, pač pa potrošniki ocenjujejo in sporočajo svoje izkušnje z
izdelki ter tako vplivajo tudi na druge potencialne stranke. Hkrati je teh-
nološki razvoj strankam omogočil sodelovati pri razvoju ali dizajniranju
izdelka. Prav tako obstaja vedno večja želja po povezovanju izdelkov in in-
terakciji z njimi. Vloga stranke v trženju 4.0 se je še bolj spremenila. Zdaj
so kupci sorazvijalci, ustvarjalci idej in ocenjevalci izdelkov. Trženje 4.0 to-
rej pomeni vključevanje stranke v tržni proces s sodelovanjem (Jara idr.,
2012, str. 854).
3.5.2 Definicija trženja 4.0
Trenutno je na voljo zelo malo literature, ki ponuja celovite definicije na
temo trženja 4.0 ali digitalnega trženja.
Lies (2017, str. 59) trženje 4.0 opisuje na naslednji način:
Trženje 4.0 lahko razumemo kot trenutno fazo trženja, ki na prvo
mesto več ne postavlja trga, ampak kupca kot svoj človeški fokus, ter
106
so bile potrebe in želje kupcev podrejene družbenim. Gonilna sila razvoja
izdelkov je bil tehnološki napredek. Takratni tržni pristop je bil zato osre-
dotočen na izdelek. Trženje je bilo osredotočeno zgolj na prodajo izdelkov
brez upoštevanja potreb kupcev ali trgov.
S povečevanjem ponudbe izdelkov smo ustvarili večjo izbiro za stranke,
kar je močno spremenilo tudi izzive trženja. Stranke so primerjale izdelke
in postale o njih bolj obveščene, zaradi česar so bili proizvajalci prisiljeni
poudariti vrednost svojih izdelkov za stranke. Osredotočenost trženja 2.0
se je preusmerila od izdelka k potrošniško usmerjenemu pristopu.
Spreminjanje družbenih vrednot, zlasti zaradi generacije Y, je pomenilo,
da so potrošniki postajali vse bolj zainteresirani za trajnostne vidike izdel-
kov in podjetij. To se je še posebej pokazalo na novo identificirani skupi-
ni l oh a s (življenjski slog zdravja in trajnosti). Zato so morala podjetja
potrošnikom jasno sporočiti, kako se proizvajajo izdelki in kako podjetja
spoštujejo svojo družbeno odgovornost (Stehr in Struve, 2017, str. 3–10).
S trženjem 3.0 je postalo pomembno, da kupca razumemo ne samo kot
kupca, ampak tudi kot osebo, katere vrednote vplivajo na nakup izdelka.
Družbena odgovornost podjetij se je vključila v komunikacijske procese,
da bi podprla pozitivne nakupne odločitve strank. Trženje 3.0. ni bilo več
omejeno na proizvod, temveč je vključevalo tudi ekonomsko, socialno in
okoljsko odgovornost podjetja.
Z naraščajočo uporabo družbenih medijev je komunikacija z blagovni-
mi znamkami in izdelki postala dvosmeren proces. Podjetja ne oglašujejo
svojih izdelkov, pač pa potrošniki ocenjujejo in sporočajo svoje izkušnje z
izdelki ter tako vplivajo tudi na druge potencialne stranke. Hkrati je teh-
nološki razvoj strankam omogočil sodelovati pri razvoju ali dizajniranju
izdelka. Prav tako obstaja vedno večja želja po povezovanju izdelkov in in-
terakciji z njimi. Vloga stranke v trženju 4.0 se je še bolj spremenila. Zdaj
so kupci sorazvijalci, ustvarjalci idej in ocenjevalci izdelkov. Trženje 4.0 to-
rej pomeni vključevanje stranke v tržni proces s sodelovanjem (Jara idr.,
2012, str. 854).
3.5.2 Definicija trženja 4.0
Trenutno je na voljo zelo malo literature, ki ponuja celovite definicije na
temo trženja 4.0 ali digitalnega trženja.
Lies (2017, str. 59) trženje 4.0 opisuje na naslednji način:
Trženje 4.0 lahko razumemo kot trenutno fazo trženja, ki na prvo
mesto več ne postavlja trga, ampak kupca kot svoj človeški fokus, ter
106
