Page 131 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 131
Prihodnji izzivi managementa
in zagotovili boljše delovno mesto ter varnejše delovno okolje (European
Commission, b. l.). Tudi nove delovne organizacije upoštevajo omejitve de-
lovne sile, kot je starostna meja delavcev.
Ena izmed glavnih ugotovitev v zvezi z managementom človeških virov
je, da morajo podjetja poskrbeti za zaposljivost delavcev in ne toliko za sama
delovna mesta. Po drugi strani pa so za delavce usposabljanje, nove učne
metode in dolgoročno učenje ter razvoj, ključni dejavniki za doseganje tega
cilja in izboljšanje sprejemanja tehnoloških sprememb v podjetju.
Za spopadanje z izzivi, povezanimi z zaposlovanjem, imajo m s p neka-
tere možne ukrepe, kot je npr. izvedba študije trenutnega notranjega stro-
kovnega znanja in prihodnjih potreb, da se razkrijejo vrzeli med obema
situacijama. Prav tako morajo mala in srednja podjetja ključna delovna me-
sta zapolniti z osebami s T-lastnostmi: ljudji s strokovnim znanjem, ki ima-
jo hkrati osebne sposobnosti za povezovanje z drugimi področji. V vsakem
primeru bodo mala in srednja podjetja potrebovala močne povezave z dru-
gimi akterji v inovacijskem sistemu, da bi analizirala vrzeli, razvila ustre-
zne profile in jih vključila v notranjo organizacijo dela. V tem smislu bi uni-
verze, raziskovalne in tehnološke organizacije, centri za poklicno usposab-
ljanje, inovacijska vozlišča in preizkusne enote lahko bili dobri partnerji, ki
bi razvili in ponudili nove vidike usposabljanja.
4.4 Izzivi sodelovanja
Odgovor na nove proizvodne izzive zahteva tesno sodelovanje med različ-
nimi tehnologijami in različnimi sektorji ter med različnimi zainteresirani-
mi stranmi v celotni proizvodni vrednostni verigi na aktiven in sodelovalen
način.
Za tehnologijo je sodelovanje ena glavnih komponent 4. industrijske re-
volucije. Kibernetsko-fizični sistemi, kot so pametna omrežja, avtonomni av-
tomobilski sistemi ali sistemi za nadzor procesov, so spremenili načine so-
delovanja v sedanjih proizvodnih sistemih. Povezava med realnim in virtu-
alnim svetom vpliva na procese, vgrajene sisteme, programske komponente
in celo robote.
Tehnologije, kot so qr (hitro respondenčne kode), nf c (bližnja teren-
ska komunikacija), r f i d (radiofrekvenčna identifikacija), Bluetooth idr.,
deležnikom omogočajo, da so stalno obveščeni o stanju proizvodnje. Tako
postaja sodelovanje strank in poslovnih partnerjev eden glavnih akterjev
prihodnjega sistema industrijske proizvodnje.
Sprememba v odnosih s strankami vpliva na tržno in produktno strategijo
podjetja, zato je pomembno razumeti njihove potrebe in prednostne nalo-
131
in zagotovili boljše delovno mesto ter varnejše delovno okolje (European
Commission, b. l.). Tudi nove delovne organizacije upoštevajo omejitve de-
lovne sile, kot je starostna meja delavcev.
Ena izmed glavnih ugotovitev v zvezi z managementom človeških virov
je, da morajo podjetja poskrbeti za zaposljivost delavcev in ne toliko za sama
delovna mesta. Po drugi strani pa so za delavce usposabljanje, nove učne
metode in dolgoročno učenje ter razvoj, ključni dejavniki za doseganje tega
cilja in izboljšanje sprejemanja tehnoloških sprememb v podjetju.
Za spopadanje z izzivi, povezanimi z zaposlovanjem, imajo m s p neka-
tere možne ukrepe, kot je npr. izvedba študije trenutnega notranjega stro-
kovnega znanja in prihodnjih potreb, da se razkrijejo vrzeli med obema
situacijama. Prav tako morajo mala in srednja podjetja ključna delovna me-
sta zapolniti z osebami s T-lastnostmi: ljudji s strokovnim znanjem, ki ima-
jo hkrati osebne sposobnosti za povezovanje z drugimi področji. V vsakem
primeru bodo mala in srednja podjetja potrebovala močne povezave z dru-
gimi akterji v inovacijskem sistemu, da bi analizirala vrzeli, razvila ustre-
zne profile in jih vključila v notranjo organizacijo dela. V tem smislu bi uni-
verze, raziskovalne in tehnološke organizacije, centri za poklicno usposab-
ljanje, inovacijska vozlišča in preizkusne enote lahko bili dobri partnerji, ki
bi razvili in ponudili nove vidike usposabljanja.
4.4 Izzivi sodelovanja
Odgovor na nove proizvodne izzive zahteva tesno sodelovanje med različ-
nimi tehnologijami in različnimi sektorji ter med različnimi zainteresirani-
mi stranmi v celotni proizvodni vrednostni verigi na aktiven in sodelovalen
način.
Za tehnologijo je sodelovanje ena glavnih komponent 4. industrijske re-
volucije. Kibernetsko-fizični sistemi, kot so pametna omrežja, avtonomni av-
tomobilski sistemi ali sistemi za nadzor procesov, so spremenili načine so-
delovanja v sedanjih proizvodnih sistemih. Povezava med realnim in virtu-
alnim svetom vpliva na procese, vgrajene sisteme, programske komponente
in celo robote.
Tehnologije, kot so qr (hitro respondenčne kode), nf c (bližnja teren-
ska komunikacija), r f i d (radiofrekvenčna identifikacija), Bluetooth idr.,
deležnikom omogočajo, da so stalno obveščeni o stanju proizvodnje. Tako
postaja sodelovanje strank in poslovnih partnerjev eden glavnih akterjev
prihodnjega sistema industrijske proizvodnje.
Sprememba v odnosih s strankami vpliva na tržno in produktno strategijo
podjetja, zato je pomembno razumeti njihove potrebe in prednostne nalo-
131
