Page 127 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 127
Prihodnji izzivi managementa
Slika 4.5 Spretnostni profil znanj industrije 4.0 (prirejeno po k pmg, 2016)
jo več odgovornosti in izboljšajo svoje poklicne kariere. Po drugi strani so
proizvodni procesi vse kompleksnejši, industrija 4.0 pa korenito spremi-
nja profile delovnih mest in kompetenc; posledično postaja usposabljanje
in dolgoročno učenje vedno pomembnejše.
V skladu s k p m g (2016) potrebuje industrija 4.0 specializirane, meto-
dološke in sistemske veščine pa tudi strokovno znanje in izkušnje o strojni
opremi, programski opremi in algoritmih. Pomembno je, da imamo profile,
ki se spoznajo na procese organizacije, proizvodnje, tehnologije in na so-
cialne ter čustvene sposobnosti. Razpoložljivost teh kompleksnih profilov
je verjetno eden večjih izzivov, s katerim se mora industrija 4.0 soočati, saj
zahtevajo prilagoditev programov sistemov izobraževanja in usposabljanja
za novo realnost.
Učinki tehnoloških sprememb na zaposlovanje so ena izmed glavnih raz-
prav preteklega stoletja. Zgodovinsko gledano tehnološki izziv ni zmanjšal
števila delovnih mest v industriji, ampak je spremenil strukturo zaposlo-
vanja (e u Robotics, 2016). Kljub temu določeni avtorji opozarjajo, da se
lahko hitrost tehnološkega napredka hitro poveča, kar lahko vodi v pre-
sežek zmogljivosti delavcev, ki so odzivni na spremembe. To v končni fa-
zi povzroča izgubo delovnih mest (Brynjolfsson in McAfee, 2014; Frey in
Osborne, 2017). Čeprav večina teh študij predvideva visoko stopnjo izgu-
be delovnih mest za različna gospodarstva (zda, Nemčija, Evropska unija),
nedavna študija Bonina (2015) določa, da je mogoče avtomatizirati zgolj del
teh delovnih mest. Tudi na delovnih mestih, ki so zelo dovzetna za avto-
127
Slika 4.5 Spretnostni profil znanj industrije 4.0 (prirejeno po k pmg, 2016)
jo več odgovornosti in izboljšajo svoje poklicne kariere. Po drugi strani so
proizvodni procesi vse kompleksnejši, industrija 4.0 pa korenito spremi-
nja profile delovnih mest in kompetenc; posledično postaja usposabljanje
in dolgoročno učenje vedno pomembnejše.
V skladu s k p m g (2016) potrebuje industrija 4.0 specializirane, meto-
dološke in sistemske veščine pa tudi strokovno znanje in izkušnje o strojni
opremi, programski opremi in algoritmih. Pomembno je, da imamo profile,
ki se spoznajo na procese organizacije, proizvodnje, tehnologije in na so-
cialne ter čustvene sposobnosti. Razpoložljivost teh kompleksnih profilov
je verjetno eden večjih izzivov, s katerim se mora industrija 4.0 soočati, saj
zahtevajo prilagoditev programov sistemov izobraževanja in usposabljanja
za novo realnost.
Učinki tehnoloških sprememb na zaposlovanje so ena izmed glavnih raz-
prav preteklega stoletja. Zgodovinsko gledano tehnološki izziv ni zmanjšal
števila delovnih mest v industriji, ampak je spremenil strukturo zaposlo-
vanja (e u Robotics, 2016). Kljub temu določeni avtorji opozarjajo, da se
lahko hitrost tehnološkega napredka hitro poveča, kar lahko vodi v pre-
sežek zmogljivosti delavcev, ki so odzivni na spremembe. To v končni fa-
zi povzroča izgubo delovnih mest (Brynjolfsson in McAfee, 2014; Frey in
Osborne, 2017). Čeprav večina teh študij predvideva visoko stopnjo izgu-
be delovnih mest za različna gospodarstva (zda, Nemčija, Evropska unija),
nedavna študija Bonina (2015) določa, da je mogoče avtomatizirati zgolj del
teh delovnih mest. Tudi na delovnih mestih, ki so zelo dovzetna za avto-
127
