Page 129 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 129
Prihodnji izzivi managementa
Foxconn, največji kitajski izvoznik visokotehnološke potrošniške elektronike, je leta 2017
začel 3-fazni načrt za popolno avtomatizacijo svoje kitajske tovarne z uporabo robotskih
enot, znanih kot Foxbots. Prva faza nadomešča nevarna, ponavljajoča se ali neprijetna
dela, druga izboljša učinkovitost zmanjšanja števila presežnih robotov, ki se uporabljajo
v desetih proizvodnih linijah, zadnja faza pa bo avtomatizirala celotno tovarno z mini-
malnim številom delavcev, namenjenih za izvajanje proizvodnih, logističnih, testnih in
inšpekcijskih procesov. Strategija podjetja Foxconn je v skladu s kitajsko politiko »Made
in China 2025«, ki v predelovalni industriji nadomešča ljudi z roboti in tako povečuje sto-
pnjo produktivnosti. V letu 2016 je bilo zamenjanih 60.000 tovarniških delavcev, ne samo
v proizvodnih linijah, ampak v celotnih tovarnah. V februarju 2018 je podjetje napovedalo
zmanjšanje delovnih mest v Tajvanu za 10.000.
nih linij povečala, se bo povečalo tudi povpraševanje po strojnih in-
ženirjih, specializiranih za industrijsko področje.
– Tehniki vzdrževanja bi lahko izginili, saj bi jih nadomestili s pame-
tnimi napravami, ki proizvajalcem omogočajo predvidevanje napak.
– Stroji in tehnologija se bodo prodajali kot storitev, saj bo proizvajalec
vzpostavil in vzdrževal naprave.
Kljub temu zamenjava delovnih mest ni tako neposredna, kot bi lahko
bila, ker v določenih primerih, kot je zdravstveno varstvo, obstaja velika
prednost človeškega dela, obstajajo pa tudi drugi dejavniki, ki lahko upo-
časnijo tehnološke spremembe, kot so pravne ali kulturne ovire. Več ne-
davnih študij potrjuje dejstvo, da tehnološke spremembe ne bodo negativ-
no vplivale na zaposlovanje (Nordhaus, 2015; Graetz in Michaels, 2015).
Čeprav obstajajo naloge, kjer avtomatizacija v prometnem, logističnem,
upravnem in proizvodnem sektorju predstavlja veliko tveganje, se zdi, da
je glavni izziv za prihodnje zaposlovanje v strukturi delovnih mest in ne v
številu le-teh ter fleksibilnosti trga dela, da se torej deležniki odzovejo na
tehnološke spremembe, kar je ključnega pomena za ustvarjanje dobička.
Največja grožnja zaposlovanju ni avtomatizacija, pač pa nezmožnost ohra-
njanja konkurenčnosti v prihodnje. S tega vidika ima izobraževalni sistem
zelo pomembno vlogo pri usposabljanju spretnosti in kompetenc, ki jih
stroji težko pridobijo: reševanje problemov, ustvarjalnost, socialna inteli-
gentnost, komunikacijske sposobnosti, odprtost do novih izkušenj itd. Po-
membno je razmisliti o raznolikosti in se izogniti pristopu, ki bi v okviru
strategij človeških virov ustrezal vsem.
4.3.2 Vpliv tehnoloških sprememb na management človeških virov
Management človeških virov je opredeljen kot strateški pristop k učinko-
vitemu zaposlovanju in razvoju visoko predane in kvalificirane delovne sile
129
Foxconn, največji kitajski izvoznik visokotehnološke potrošniške elektronike, je leta 2017
začel 3-fazni načrt za popolno avtomatizacijo svoje kitajske tovarne z uporabo robotskih
enot, znanih kot Foxbots. Prva faza nadomešča nevarna, ponavljajoča se ali neprijetna
dela, druga izboljša učinkovitost zmanjšanja števila presežnih robotov, ki se uporabljajo
v desetih proizvodnih linijah, zadnja faza pa bo avtomatizirala celotno tovarno z mini-
malnim številom delavcev, namenjenih za izvajanje proizvodnih, logističnih, testnih in
inšpekcijskih procesov. Strategija podjetja Foxconn je v skladu s kitajsko politiko »Made
in China 2025«, ki v predelovalni industriji nadomešča ljudi z roboti in tako povečuje sto-
pnjo produktivnosti. V letu 2016 je bilo zamenjanih 60.000 tovarniških delavcev, ne samo
v proizvodnih linijah, ampak v celotnih tovarnah. V februarju 2018 je podjetje napovedalo
zmanjšanje delovnih mest v Tajvanu za 10.000.
nih linij povečala, se bo povečalo tudi povpraševanje po strojnih in-
ženirjih, specializiranih za industrijsko področje.
– Tehniki vzdrževanja bi lahko izginili, saj bi jih nadomestili s pame-
tnimi napravami, ki proizvajalcem omogočajo predvidevanje napak.
– Stroji in tehnologija se bodo prodajali kot storitev, saj bo proizvajalec
vzpostavil in vzdrževal naprave.
Kljub temu zamenjava delovnih mest ni tako neposredna, kot bi lahko
bila, ker v določenih primerih, kot je zdravstveno varstvo, obstaja velika
prednost človeškega dela, obstajajo pa tudi drugi dejavniki, ki lahko upo-
časnijo tehnološke spremembe, kot so pravne ali kulturne ovire. Več ne-
davnih študij potrjuje dejstvo, da tehnološke spremembe ne bodo negativ-
no vplivale na zaposlovanje (Nordhaus, 2015; Graetz in Michaels, 2015).
Čeprav obstajajo naloge, kjer avtomatizacija v prometnem, logističnem,
upravnem in proizvodnem sektorju predstavlja veliko tveganje, se zdi, da
je glavni izziv za prihodnje zaposlovanje v strukturi delovnih mest in ne v
številu le-teh ter fleksibilnosti trga dela, da se torej deležniki odzovejo na
tehnološke spremembe, kar je ključnega pomena za ustvarjanje dobička.
Največja grožnja zaposlovanju ni avtomatizacija, pač pa nezmožnost ohra-
njanja konkurenčnosti v prihodnje. S tega vidika ima izobraževalni sistem
zelo pomembno vlogo pri usposabljanju spretnosti in kompetenc, ki jih
stroji težko pridobijo: reševanje problemov, ustvarjalnost, socialna inteli-
gentnost, komunikacijske sposobnosti, odprtost do novih izkušenj itd. Po-
membno je razmisliti o raznolikosti in se izogniti pristopu, ki bi v okviru
strategij človeških virov ustrezal vsem.
4.3.2 Vpliv tehnoloških sprememb na management človeških virov
Management človeških virov je opredeljen kot strateški pristop k učinko-
vitemu zaposlovanju in razvoju visoko predane in kvalificirane delovne sile
129
