Page 149 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 149
Sodelovanje med visokošolskimi izobraževalnimi ustanovami in podjetji
Poleg tega obstajajo posredni rezultati, vključno s podporo pri oblikovanju
gospodarstva znanja ter podporo lokalnim podjetjem, ustvarjanju delov-
nih mest, spodbujanju gospodarske rasti in povečanju življenjskega stan-
darda.
5.3 Kako Evropska komisija podpira sodelovanje med
visokošolskimi izobraževalnimi ustanovami in podjetji
V zadnjih desetih letih se v državah članicah čedalje bolj uveljavlja nov po-
men univerz za družbeni in gospodarski razvoj. To priznavajo strategija za
rast Evropa 2020, še zlasti pa razvijajoče se strategije »pametnih speciali-
zacij« v vsej Evropski uniji pri pripravi naslednjega kroga strukturnih skla-
dov, ki poudarjajo večjo vlogo univerz, ne samo v smislu ponudbe (raziskav
in spretnosti), ampak tudi pri podpori povpraševanja s krepitvijo zmoglji-
vosti in podporo pri managementu regionalnih inovacij.
Na podlagi študije Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo
se je v zadnjem desetletju povečal trend eksplicitne vključenosti univerz v
regionalne strategije, univerze pa naj bi prevzele formalnejšo vlogo v regiji,
kot je izraženo v njihovih izjavah o poslanstvu. Sodelovanje med visokošol-
skimi ustanovami in podjetji je, z nekaterimi izjemami, v Evropi še vedno
v začetni fazi razvoja. Na sodelovanje univerz in podjetij v Evropi vplivajo
številni dejavniki, vključno z zaznavanjem koristi, ki jih prinaša sodelova-
nje, ter ovirami in dejavniki sodelovanja (European Commission, 2014b).
Kot je poudarjeno v programu za posodobitev evropskih visokošolskih
sistemov, bi bile lahko ovire za sodelovanje med univerzami in podjetji na-
slednje:
– Visokošolske izobraževalne ustanove v Evropi ne zagotavljajo dovolj
ljudi s pravimi veščinami za sodobno družbo. Premalo diplomantov
zaključi visokošolsko izobraževanje z veščinami na področjih z veli-
kim povpraševanjem (strokovnjaki za znanost, tehnologijo in inženi-
ring, i k t-strokovnjaki, itd.) in preveč jih visokošolsko izobraževanje
zaključi s slabimi osnovnimi veščinami ter omejenimi mehkimi ve-
ščinami, pomembnimi za delo (kot so kritično mišljenje, reševanje
problemov, komunikacija itd.).
– Visokošolski zavodi ne prispevajo dovolj k inovacijam v krajih, kjer se
nahajajo. Evropske univerze v vodilnih mednarodnih raziskavah zao-
stajajo za konkurenti v zda. Prepogosto so tudi izključene iz podjetij
in javnih služb, kar pomeni, da njihovih učnih in raziskovalnih dejav-
nosti ne izkoriščajo za prispevanje koristi okoliškim območjem.
149
Poleg tega obstajajo posredni rezultati, vključno s podporo pri oblikovanju
gospodarstva znanja ter podporo lokalnim podjetjem, ustvarjanju delov-
nih mest, spodbujanju gospodarske rasti in povečanju življenjskega stan-
darda.
5.3 Kako Evropska komisija podpira sodelovanje med
visokošolskimi izobraževalnimi ustanovami in podjetji
V zadnjih desetih letih se v državah članicah čedalje bolj uveljavlja nov po-
men univerz za družbeni in gospodarski razvoj. To priznavajo strategija za
rast Evropa 2020, še zlasti pa razvijajoče se strategije »pametnih speciali-
zacij« v vsej Evropski uniji pri pripravi naslednjega kroga strukturnih skla-
dov, ki poudarjajo večjo vlogo univerz, ne samo v smislu ponudbe (raziskav
in spretnosti), ampak tudi pri podpori povpraševanja s krepitvijo zmoglji-
vosti in podporo pri managementu regionalnih inovacij.
Na podlagi študije Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo
se je v zadnjem desetletju povečal trend eksplicitne vključenosti univerz v
regionalne strategije, univerze pa naj bi prevzele formalnejšo vlogo v regiji,
kot je izraženo v njihovih izjavah o poslanstvu. Sodelovanje med visokošol-
skimi ustanovami in podjetji je, z nekaterimi izjemami, v Evropi še vedno
v začetni fazi razvoja. Na sodelovanje univerz in podjetij v Evropi vplivajo
številni dejavniki, vključno z zaznavanjem koristi, ki jih prinaša sodelova-
nje, ter ovirami in dejavniki sodelovanja (European Commission, 2014b).
Kot je poudarjeno v programu za posodobitev evropskih visokošolskih
sistemov, bi bile lahko ovire za sodelovanje med univerzami in podjetji na-
slednje:
– Visokošolske izobraževalne ustanove v Evropi ne zagotavljajo dovolj
ljudi s pravimi veščinami za sodobno družbo. Premalo diplomantov
zaključi visokošolsko izobraževanje z veščinami na področjih z veli-
kim povpraševanjem (strokovnjaki za znanost, tehnologijo in inženi-
ring, i k t-strokovnjaki, itd.) in preveč jih visokošolsko izobraževanje
zaključi s slabimi osnovnimi veščinami ter omejenimi mehkimi ve-
ščinami, pomembnimi za delo (kot so kritično mišljenje, reševanje
problemov, komunikacija itd.).
– Visokošolski zavodi ne prispevajo dovolj k inovacijam v krajih, kjer se
nahajajo. Evropske univerze v vodilnih mednarodnih raziskavah zao-
stajajo za konkurenti v zda. Prepogosto so tudi izključene iz podjetij
in javnih služb, kar pomeni, da njihovih učnih in raziskovalnih dejav-
nosti ne izkoriščajo za prispevanje koristi okoliškim območjem.
149
