Page 74 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 74
tin Westbomke
Slika 2.11
Proces izvajanja
(prirejeno po Huber,
1985, str. 106)
Oba elementa sta za uspešnost izvedbenih procesov ključna. Vpeljava
asistivnega sistema ne more povišati vrednosti dela, če ga zaposleni ne zna-
jo uporabljati ali niso motivirani za njegovo uporabo. Medtem ko se ma-
nagement sprememb osredotoča na prilagoditvene procese v smislu ope-
rativnega izvajanja, lahko pri strategijah izvedbe uporabimo nabor mana-
gerskih tehnik in orodij za izboljšanje strategij.
Strukturni načrt projekta, ki pregledno našteva in ponazarja vse delov-
ne člene, dodatne naloge in odgovornosti, v splošnem pomaga ohranjati
vsestranski pregled nad projektom. Rezultati ankete, v kateri je sodelova-
lo več kot 200 vodij projektov, so pokazali, da so med najpomembnejšimi
izzivi pri uspešnem opravljanju projektov ravno jasno začrtani cilji (White
in Fortune, 2002). Vsesplošno mnenje je, da je cilje organizacije pametno
definirati na podlagi pristopa s m a rt: specifični, merljivi, privlačni, smi-
selni, časovno določeni (Locke in Latham, 1990).
Sledeči primer ponazarja cilj, definiran (1.) brez uporabe pristopa smart
in (2.) z uporabo pristopa sm art:
1. »V naši spletni prodajalni želimo predstavljati svoje izdelke na najbolj
realističen način, zato, da ustvarimo boljšo nakupovalno izkušnjo za
naše stranke.«
2. »Z uporabo tehnologij navidezne resničnosti želimo razmerja tržnih
donosov v naši spletni prodajalni do konca leta zmanjšati za 40 .«
74
Slika 2.11
Proces izvajanja
(prirejeno po Huber,
1985, str. 106)
Oba elementa sta za uspešnost izvedbenih procesov ključna. Vpeljava
asistivnega sistema ne more povišati vrednosti dela, če ga zaposleni ne zna-
jo uporabljati ali niso motivirani za njegovo uporabo. Medtem ko se ma-
nagement sprememb osredotoča na prilagoditvene procese v smislu ope-
rativnega izvajanja, lahko pri strategijah izvedbe uporabimo nabor mana-
gerskih tehnik in orodij za izboljšanje strategij.
Strukturni načrt projekta, ki pregledno našteva in ponazarja vse delov-
ne člene, dodatne naloge in odgovornosti, v splošnem pomaga ohranjati
vsestranski pregled nad projektom. Rezultati ankete, v kateri je sodelova-
lo več kot 200 vodij projektov, so pokazali, da so med najpomembnejšimi
izzivi pri uspešnem opravljanju projektov ravno jasno začrtani cilji (White
in Fortune, 2002). Vsesplošno mnenje je, da je cilje organizacije pametno
definirati na podlagi pristopa s m a rt: specifični, merljivi, privlačni, smi-
selni, časovno določeni (Locke in Latham, 1990).
Sledeči primer ponazarja cilj, definiran (1.) brez uporabe pristopa smart
in (2.) z uporabo pristopa sm art:
1. »V naši spletni prodajalni želimo predstavljati svoje izdelke na najbolj
realističen način, zato, da ustvarimo boljšo nakupovalno izkušnjo za
naše stranke.«
2. »Z uporabo tehnologij navidezne resničnosti želimo razmerja tržnih
donosov v naši spletni prodajalni do konca leta zmanjšati za 40 .«
74
