Page 115 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 115
koncepti in veščine učenja klavirja
najdejo ustrezno pozicijo. Če učenci preveč gledajo roki, jih lahko pokri-
jemo, da jih ne vidijo (nekaj centimetrov nad njimi držimo večji list ali
knjigo), ali štejemo in jim povemo, kolikokrat so v neki skladbi pogleda-
li navzdol, in nato poskusijo to število postopno zmanjšati, kar je lahko za-
bavna in učinkovita igra.
Branje vnaprej pomaga brati simultano v dveh ključih. Pomanjkanje
le-tega se kaže, če učenec okleva ali če popravlja ali ponavlja, kar je pravkar
zaigral. Razvijanje branja vnaprej lahko učenec vadi z igranjem prve dobe
vsakega takta ob hkratnem štetju vseh dob. Temu sledi igranje z levo roko
in igranje le prve dobe z desno roko ali obratno. V začetnem branju je pot-
rebno izbrati zmeren tempo. Učitelj lahko tudi pokriva takte, ki jih je uče-
nec pravkar zaigral, da onemogoči ponovno branje. S tem je učenec primo-
ran premikati oči naprej.
Postavljanje in vzdrževanje ustreznega tempa. Učenec se lahko tudi pri
branju nove skladbe osredotoči na vzdrževanje tempa skozi celotno sklad-
bo, četudi s pomanjkljivo točnostjo vseh tonov. Kasneje in po delih si vza-
me čas za to. Tempo naj ne bo ne prehiter, da lahko sledi, in ne prepočasen,
da lahko gleda vnaprej. Metronom je lahko v pomoč.
Uporaba kratkoročnega in dolgoročnega spomina. Pianist uporablja
kratkoročni spomin, ko igra, kar je pravkar prebral. Če učenci vadijo branje
skupin not in vzorcev, bodo lahko prebrali več not hkrati in s tem bo igra-
nje bolj tekoče. Prav tako pa tudi dolgoročni spomin lajša branje. Pasaže
predhodno naučenih vaj, etud, repertoarja pianist podzavestno primerja
z glasbo, ki jo bere. Večje je število in raznolikost naučenih skladb in vaj,
večje je število shranjenih vzorcev, bolj tekoče je igranje. Ob prvem opa-
zovanju nove skladbe lahko opazimo sozvočne, razložene akorde, lestvič-
ne pasaže in druge elemente, ki so že naučeni in shranjeni v učenčev dolgo-
ročni spomin. Po tem »bralnem ogrevanju« bo učenec ob znanih vzorcih v
skladbi gotovejši.
Uporaba hitrih očesnih gibov in perifernega pogleda. Dober bralec upo-
rablja hitre očesne gibe navzgor in navzdol po notnem sistemu za simulta-
no branje v obeh črtovjih in za vse tone v akordu, hkrati pa »drsi« vnap-
rej, da ve, kaj prihaja, in včasih tudi nazaj za preverjanje predznakov. Ti
hitri očesni gibi pianistu omogočajo, da se zaveda več kot le takta, ki igra.
K temu zavedanju prispeva tudi periferni pogled, ki omogoča opazovanje
več simultanih informacij na celotni notni strani. Učenci, ki igrajo veliko
skladb in berejo a prima vista, večinoma razvijejo hitre očesne gibe in peri-
ferni pogled. V pomoč je tudi učenje skladb z obema rokama hkrati, s tem,
113
najdejo ustrezno pozicijo. Če učenci preveč gledajo roki, jih lahko pokri-
jemo, da jih ne vidijo (nekaj centimetrov nad njimi držimo večji list ali
knjigo), ali štejemo in jim povemo, kolikokrat so v neki skladbi pogleda-
li navzdol, in nato poskusijo to število postopno zmanjšati, kar je lahko za-
bavna in učinkovita igra.
Branje vnaprej pomaga brati simultano v dveh ključih. Pomanjkanje
le-tega se kaže, če učenec okleva ali če popravlja ali ponavlja, kar je pravkar
zaigral. Razvijanje branja vnaprej lahko učenec vadi z igranjem prve dobe
vsakega takta ob hkratnem štetju vseh dob. Temu sledi igranje z levo roko
in igranje le prve dobe z desno roko ali obratno. V začetnem branju je pot-
rebno izbrati zmeren tempo. Učitelj lahko tudi pokriva takte, ki jih je uče-
nec pravkar zaigral, da onemogoči ponovno branje. S tem je učenec primo-
ran premikati oči naprej.
Postavljanje in vzdrževanje ustreznega tempa. Učenec se lahko tudi pri
branju nove skladbe osredotoči na vzdrževanje tempa skozi celotno sklad-
bo, četudi s pomanjkljivo točnostjo vseh tonov. Kasneje in po delih si vza-
me čas za to. Tempo naj ne bo ne prehiter, da lahko sledi, in ne prepočasen,
da lahko gleda vnaprej. Metronom je lahko v pomoč.
Uporaba kratkoročnega in dolgoročnega spomina. Pianist uporablja
kratkoročni spomin, ko igra, kar je pravkar prebral. Če učenci vadijo branje
skupin not in vzorcev, bodo lahko prebrali več not hkrati in s tem bo igra-
nje bolj tekoče. Prav tako pa tudi dolgoročni spomin lajša branje. Pasaže
predhodno naučenih vaj, etud, repertoarja pianist podzavestno primerja
z glasbo, ki jo bere. Večje je število in raznolikost naučenih skladb in vaj,
večje je število shranjenih vzorcev, bolj tekoče je igranje. Ob prvem opa-
zovanju nove skladbe lahko opazimo sozvočne, razložene akorde, lestvič-
ne pasaže in druge elemente, ki so že naučeni in shranjeni v učenčev dolgo-
ročni spomin. Po tem »bralnem ogrevanju« bo učenec ob znanih vzorcih v
skladbi gotovejši.
Uporaba hitrih očesnih gibov in perifernega pogleda. Dober bralec upo-
rablja hitre očesne gibe navzgor in navzdol po notnem sistemu za simulta-
no branje v obeh črtovjih in za vse tone v akordu, hkrati pa »drsi« vnap-
rej, da ve, kaj prihaja, in včasih tudi nazaj za preverjanje predznakov. Ti
hitri očesni gibi pianistu omogočajo, da se zaveda več kot le takta, ki igra.
K temu zavedanju prispeva tudi periferni pogled, ki omogoča opazovanje
več simultanih informacij na celotni notni strani. Učenci, ki igrajo veliko
skladb in berejo a prima vista, večinoma razvijejo hitre očesne gibe in peri-
ferni pogled. V pomoč je tudi učenje skladb z obema rokama hkrati, s tem,
113
