Page 119 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 119
koncepti in veščine učenja klavirja
omogočajo premikanje. Zaradi številnih sklepov ima prav roka veliko gib-
ljivost. Skeletni sistem torej podpira našo težo v odnosu z gravitacijo in
daje obliko našim gibom skozi prostor. Če ga utelesimo,1 nam zagotavlja te-
melje za psihofizične lastnosti jasnosti, lahkosti in strukturne organizacije
(Bainbridge Cohen, 2012). Uravnovešena drža je dinamična, nenehno spre-
minjajoča se in odgovarjajoča na notranje in zunanje dražljaje. Ključ do
ravnovesja pa je gibanje. Veliko težje je stati ali sedeti popolnoma na miru
kot v rahlem gibanju, zato navodila kot »sedi zravnano«, »bodi pri miru«,
»drži ramena nazaj« spodbujajo napetosti in ovirajo stabilnost ter giblji-
vost. Bolje je reči in slišati: »Dovoli si biti višji, daljši«, »Dovoli hrbtenici, da
diha«, »Roki sta lahko svobodni krili« ipd. V učinkoviti, dinamični drži se
teža prenaša v zemljo skozi skelet; če je tako, lahko fascije in vezivno tkivo
zagotavljajo temeljno stabilnost, mišice se lahko svobodno gibajo in zago-
tavljajo gibljivost, živčni in žlezni sistem neovirano sprejemata, interpreti-
rata in odgovarjata, tekočine potujejo v vse dele telesa in prinašajo hranila
in kisik ter čistijo in povezujejo, organi pa zagotavljajo vitalno delovanje z
minimalno kompresijo (Olsen, 1998). Če pa telo ni v ravnovesju, pa so ome-
njene telesne funkcije, vključno z nevromišičnim sistemom, ovirane; posle-
dice so lahko utrujenost, napetosti in tudi poškodbe.
Hrbtenica je sestavljena iz 33‒34 vretenc:
– sedem vratnih vretenc;
– dvanajst prsnih vretenc;
– pet ledvenih vretenc;
– pet križnih vretenc, ki so pri odraslem zrasla v križnico;
– štiri do pet trtičnih vretenc, ki so pri odraslem zrasla v trtico.
Krivulje hrbtenice zagotavljajo tridimenzionalno gibljivost; lahko se
upognemo, nagnemo na stran, rotiramo. Vratna vretenca tvorijo krivu-
ljo naprej, prsna vretenca krivuljo nazaj, ledvena vretenca ponovno naprej,
križnica nazaj in trtica začetek krivulje naprej. To je še en razlog, da pred-
log »Sedi zravnano«, ne bo prispeval k ravnovesju telesa. Naš cilj je ime-
ti odzivno hrbtenico, ne ravne. Aktivnost katerega koli vretenca se prena-
ša skozi celotno kolumno. Gibljivost hrbtenice je sicer različna na različnih
delih, a gibi potekajo ritmično skozi celotno strukturo.
1 Mišljen je proces utelešenja po somatskih načelih body-mind centering, ki vodi k
vse subtilnejšim ravnem ozaveščenosti telesa – skozi vaje kontemplativnega giba-
nja, usmerjene pozornosti, domišljije, vizualizacije, dihanja, vokalnega izražanja,
uporabe osredotočenega dotika.
117
omogočajo premikanje. Zaradi številnih sklepov ima prav roka veliko gib-
ljivost. Skeletni sistem torej podpira našo težo v odnosu z gravitacijo in
daje obliko našim gibom skozi prostor. Če ga utelesimo,1 nam zagotavlja te-
melje za psihofizične lastnosti jasnosti, lahkosti in strukturne organizacije
(Bainbridge Cohen, 2012). Uravnovešena drža je dinamična, nenehno spre-
minjajoča se in odgovarjajoča na notranje in zunanje dražljaje. Ključ do
ravnovesja pa je gibanje. Veliko težje je stati ali sedeti popolnoma na miru
kot v rahlem gibanju, zato navodila kot »sedi zravnano«, »bodi pri miru«,
»drži ramena nazaj« spodbujajo napetosti in ovirajo stabilnost ter giblji-
vost. Bolje je reči in slišati: »Dovoli si biti višji, daljši«, »Dovoli hrbtenici, da
diha«, »Roki sta lahko svobodni krili« ipd. V učinkoviti, dinamični drži se
teža prenaša v zemljo skozi skelet; če je tako, lahko fascije in vezivno tkivo
zagotavljajo temeljno stabilnost, mišice se lahko svobodno gibajo in zago-
tavljajo gibljivost, živčni in žlezni sistem neovirano sprejemata, interpreti-
rata in odgovarjata, tekočine potujejo v vse dele telesa in prinašajo hranila
in kisik ter čistijo in povezujejo, organi pa zagotavljajo vitalno delovanje z
minimalno kompresijo (Olsen, 1998). Če pa telo ni v ravnovesju, pa so ome-
njene telesne funkcije, vključno z nevromišičnim sistemom, ovirane; posle-
dice so lahko utrujenost, napetosti in tudi poškodbe.
Hrbtenica je sestavljena iz 33‒34 vretenc:
– sedem vratnih vretenc;
– dvanajst prsnih vretenc;
– pet ledvenih vretenc;
– pet križnih vretenc, ki so pri odraslem zrasla v križnico;
– štiri do pet trtičnih vretenc, ki so pri odraslem zrasla v trtico.
Krivulje hrbtenice zagotavljajo tridimenzionalno gibljivost; lahko se
upognemo, nagnemo na stran, rotiramo. Vratna vretenca tvorijo krivu-
ljo naprej, prsna vretenca krivuljo nazaj, ledvena vretenca ponovno naprej,
križnica nazaj in trtica začetek krivulje naprej. To je še en razlog, da pred-
log »Sedi zravnano«, ne bo prispeval k ravnovesju telesa. Naš cilj je ime-
ti odzivno hrbtenico, ne ravne. Aktivnost katerega koli vretenca se prena-
ša skozi celotno kolumno. Gibljivost hrbtenice je sicer različna na različnih
delih, a gibi potekajo ritmično skozi celotno strukturo.
1 Mišljen je proces utelešenja po somatskih načelih body-mind centering, ki vodi k
vse subtilnejšim ravnem ozaveščenosti telesa – skozi vaje kontemplativnega giba-
nja, usmerjene pozornosti, domišljije, vizualizacije, dihanja, vokalnega izražanja,
uporabe osredotočenega dotika.
117
