Page 118 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 118
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
76 % orkestrskih glasbenikov iz 48 orkestrov ICSOM (angl. International
Conference of Symphony and Opera Musicians) je poročalo o vsaj eni hudi
težavi, ki je vplivala na njihovo izvajalsko nastopanje (Fishbein idr., 1988).
Mlajši glasbeniki žal niso izvzeti, kar je pokazala raziskava na Umetniški
gimnaziji Koper. Bolečine oziroma neugodje v telesu med igranjem in po
njem čuti 95,3 % v raziskavo vključenih dijakov in 73,3 % učiteljev; nava-
jajo predvsem bolečine v hrbtu, vratu, ramenih in zapestju (Plevnik idr.,
2016).
Težave pogosto povzroči ponavljajoče gibanje. Gibanje bi moralo biti
enako kompleksno, kot je kompleksna glasba. Že najmanjše, skoraj nevidne
spremembe vplivajo na izvedbo tona. Mark (2003) pravi, da kjer svobod-
ni pianisti naredijo tisoče gibov, jih poškodovani naredijo stotine. Nadalje
meni, da urjenje kvalitete gibanja vključuje pozornost in zavedanje skupaj
z izboljševanjem kinestetične zaznave ter razvojem ustreznega telesnega ze-
mljevida. Zavedati se je potrebno gibanja skozi celotno telo, ne le rok. Deli
telesa, ki se jih ne zavedamo, pogosto postanejo togi in kot taki ne morejo
ustrezno prispevati h gibanju, k igranju. Z zavedanjem ti deli telesa oživijo,
opazimo lahko morebitne napetosti in jih sprostimo, tudi ob zahtevnih pa-
sažah. Nekateri pianisti se intuitivno gibajo naravno in svobodno, ne da bi
namenoma razvijali zavedanje ustreznega telesnega zemljevida. Nekaterim
pa bodo anatomske informacije pomagale razviti pravilne telesne predsta-
ve, ki omogočajo učinkovito in uravnoteženo sedenje, dihanje ter igranje.
Za učitelje klavirja je osnovno znanje anatomije, fiziologije, kinezio-
logije, ergonomije ali biomehanike nepogrešljivo pri kultiviranju tonske
kvalitete, ki izhaja iz učinkovitega gibanja, temelječega na pravilni tele-
sni predstavi in zavedanju. Priporočljiva in dobrodošla so tudi znanja in
izkušnje somatskih praks, kot so body-mind centering, Aleksandrova teh-
nika, strukturna integracija ali rolfing, metoda Feldenkrais, evtonija Gerde
Alexander, qi gong, tai chi, nekatere oblike joge, pilatesa …, ki vodijo k več-
ji ozaveščenosti in razumevanju telesa, lahkotnosti in obsegu gibanja, pro-
žnosti, koordinaciji, pozornosti, odzivnosti, prisotnosti.
5.4.1 Fiziologija telesa, ki igra
Osnovne informacije o kosteh, sklepih, vezeh in mišicah ter njihovem delo-
vanju omogočajo vzpostavljanje optimalnega telesnega ravnovesja za svo-
bodno igranje klavirja.
Vloga kosti. Kosti predstavljajo čvrst okvir človeškega telesa, ki daje
oporo telesu in nudi zaščito notranjim organom. Med njimi so sklepi, ki
116
76 % orkestrskih glasbenikov iz 48 orkestrov ICSOM (angl. International
Conference of Symphony and Opera Musicians) je poročalo o vsaj eni hudi
težavi, ki je vplivala na njihovo izvajalsko nastopanje (Fishbein idr., 1988).
Mlajši glasbeniki žal niso izvzeti, kar je pokazala raziskava na Umetniški
gimnaziji Koper. Bolečine oziroma neugodje v telesu med igranjem in po
njem čuti 95,3 % v raziskavo vključenih dijakov in 73,3 % učiteljev; nava-
jajo predvsem bolečine v hrbtu, vratu, ramenih in zapestju (Plevnik idr.,
2016).
Težave pogosto povzroči ponavljajoče gibanje. Gibanje bi moralo biti
enako kompleksno, kot je kompleksna glasba. Že najmanjše, skoraj nevidne
spremembe vplivajo na izvedbo tona. Mark (2003) pravi, da kjer svobod-
ni pianisti naredijo tisoče gibov, jih poškodovani naredijo stotine. Nadalje
meni, da urjenje kvalitete gibanja vključuje pozornost in zavedanje skupaj
z izboljševanjem kinestetične zaznave ter razvojem ustreznega telesnega ze-
mljevida. Zavedati se je potrebno gibanja skozi celotno telo, ne le rok. Deli
telesa, ki se jih ne zavedamo, pogosto postanejo togi in kot taki ne morejo
ustrezno prispevati h gibanju, k igranju. Z zavedanjem ti deli telesa oživijo,
opazimo lahko morebitne napetosti in jih sprostimo, tudi ob zahtevnih pa-
sažah. Nekateri pianisti se intuitivno gibajo naravno in svobodno, ne da bi
namenoma razvijali zavedanje ustreznega telesnega zemljevida. Nekaterim
pa bodo anatomske informacije pomagale razviti pravilne telesne predsta-
ve, ki omogočajo učinkovito in uravnoteženo sedenje, dihanje ter igranje.
Za učitelje klavirja je osnovno znanje anatomije, fiziologije, kinezio-
logije, ergonomije ali biomehanike nepogrešljivo pri kultiviranju tonske
kvalitete, ki izhaja iz učinkovitega gibanja, temelječega na pravilni tele-
sni predstavi in zavedanju. Priporočljiva in dobrodošla so tudi znanja in
izkušnje somatskih praks, kot so body-mind centering, Aleksandrova teh-
nika, strukturna integracija ali rolfing, metoda Feldenkrais, evtonija Gerde
Alexander, qi gong, tai chi, nekatere oblike joge, pilatesa …, ki vodijo k več-
ji ozaveščenosti in razumevanju telesa, lahkotnosti in obsegu gibanja, pro-
žnosti, koordinaciji, pozornosti, odzivnosti, prisotnosti.
5.4.1 Fiziologija telesa, ki igra
Osnovne informacije o kosteh, sklepih, vezeh in mišicah ter njihovem delo-
vanju omogočajo vzpostavljanje optimalnega telesnega ravnovesja za svo-
bodno igranje klavirja.
Vloga kosti. Kosti predstavljajo čvrst okvir človeškega telesa, ki daje
oporo telesu in nudi zaščito notranjim organom. Med njimi so sklepi, ki
116
