Page 117 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 117
koncepti in veščine učenja klavirja
značaju skladbe, kajti nato učenec zaigra skladbo kot na nastopu – s svo-
jo lastno avtentično muzikalnostjo, ki jo vzbudita notni tekst in notranja
slušna predstava.
Ob branju a prima vista učenca spodbujamo, naj ima oči uprte v note,
bere skupine not vnaprej in ne le vsake note zase, kar ovira tekočo izvedbo,
se ne ustavlja, obdrži enakomeren pulz in ustvarja vse več muzikalnih
odločitev.
5.4 Tehnične veščine
To podpoglavje začenja z obširnejšim, a nadvse pomembnim osnovnim po-
znavanjem fiziologije telesa, ki igra. Če zavedanje našega telesa v gibanju
temelji na dobrem kinestetičnem občutku, se naši glasbeni koncepti lahko
zlijejo s konceptom gibanja, skozi katerega izvajamo glasbo. Čustvena vse-
bina glasbe mora biti povezana s kinestetičnimi občutki in z gibi telesa, ki
izvajajo glasbo. Bogatejšo čutno zaznavo možgani prejmejo, boljši imamo
temelj za organizacijo gibanja. Torej, več kot zaznamo, čutimo, bolj vemo,
kaj delamo, več kontrole imamo nad tem, kar delamo (Fraser, 2011). Cilj pi-
anista je sedeti v ravnovesju, ki omogoča največjo možno svobodo gibanja
rok. Tako je lahko glasbena predstava, misel, idejnost v polnosti realizirana
skozi gibanje. Da se to lahko zgodi, pa je potrebno dobro kinestetično zave-
danje celotnega telesa, ki igra.
Ko se gibamo, nam kinestetična zaznava posreduje informacije o na-
šem gibanju in položaju telesa. Največ receptorjev kinestetičnega občutka
je v sklepih in vezeh, nekaj pa tudi v mišicah. Kljub zavedanju o gibanju in
položaju telesa pa se pogosto ne zavedamo celotne verige vzrokov, ki omo-
gočajo določeno gibanje. Primer za to je upogibanje prstov, ki ga zaznamo
brez težav, pogosto pa bistveno manj zaznamo mišice v podlakti, ki to upo-
gibanje omogočajo. Receptorji kinestetične zaznave nas obveščajo o giba-
nju, ne pa tudi o vseh vzrokih tega gibanja.
Klavir sicer lahko igramo, četudi je nek del telesa tog ali napet, kaj-
ti drugi deli telesa lahko to nadomestijo. Vendar pa to lahko pomeni več
truda in slabšo kvaliteto gibanja. Z veliko nadarjenostjo, mogočno glasbe-
no predstavo in marljivim vadenjem lahko nekateri pianisti kljub napeto-
stim igrajo vrhunsko, a žal so poškodbe pogoste; znani so primeri Glenna
Goulda, Arturja Schnabla, Garyja Graffmana, Leona Fleisherja, Clare
Schumann in drugih.
Tudi raziskave težav, bolečin in poškodb pri glasbenikih kažejo na
problematiko premajhne pozornosti glede učinkovitega gibanja telesa.
115
značaju skladbe, kajti nato učenec zaigra skladbo kot na nastopu – s svo-
jo lastno avtentično muzikalnostjo, ki jo vzbudita notni tekst in notranja
slušna predstava.
Ob branju a prima vista učenca spodbujamo, naj ima oči uprte v note,
bere skupine not vnaprej in ne le vsake note zase, kar ovira tekočo izvedbo,
se ne ustavlja, obdrži enakomeren pulz in ustvarja vse več muzikalnih
odločitev.
5.4 Tehnične veščine
To podpoglavje začenja z obširnejšim, a nadvse pomembnim osnovnim po-
znavanjem fiziologije telesa, ki igra. Če zavedanje našega telesa v gibanju
temelji na dobrem kinestetičnem občutku, se naši glasbeni koncepti lahko
zlijejo s konceptom gibanja, skozi katerega izvajamo glasbo. Čustvena vse-
bina glasbe mora biti povezana s kinestetičnimi občutki in z gibi telesa, ki
izvajajo glasbo. Bogatejšo čutno zaznavo možgani prejmejo, boljši imamo
temelj za organizacijo gibanja. Torej, več kot zaznamo, čutimo, bolj vemo,
kaj delamo, več kontrole imamo nad tem, kar delamo (Fraser, 2011). Cilj pi-
anista je sedeti v ravnovesju, ki omogoča največjo možno svobodo gibanja
rok. Tako je lahko glasbena predstava, misel, idejnost v polnosti realizirana
skozi gibanje. Da se to lahko zgodi, pa je potrebno dobro kinestetično zave-
danje celotnega telesa, ki igra.
Ko se gibamo, nam kinestetična zaznava posreduje informacije o na-
šem gibanju in položaju telesa. Največ receptorjev kinestetičnega občutka
je v sklepih in vezeh, nekaj pa tudi v mišicah. Kljub zavedanju o gibanju in
položaju telesa pa se pogosto ne zavedamo celotne verige vzrokov, ki omo-
gočajo določeno gibanje. Primer za to je upogibanje prstov, ki ga zaznamo
brez težav, pogosto pa bistveno manj zaznamo mišice v podlakti, ki to upo-
gibanje omogočajo. Receptorji kinestetične zaznave nas obveščajo o giba-
nju, ne pa tudi o vseh vzrokih tega gibanja.
Klavir sicer lahko igramo, četudi je nek del telesa tog ali napet, kaj-
ti drugi deli telesa lahko to nadomestijo. Vendar pa to lahko pomeni več
truda in slabšo kvaliteto gibanja. Z veliko nadarjenostjo, mogočno glasbe-
no predstavo in marljivim vadenjem lahko nekateri pianisti kljub napeto-
stim igrajo vrhunsko, a žal so poškodbe pogoste; znani so primeri Glenna
Goulda, Arturja Schnabla, Garyja Graffmana, Leona Fleisherja, Clare
Schumann in drugih.
Tudi raziskave težav, bolečin in poškodb pri glasbenikih kažejo na
problematiko premajhne pozornosti glede učinkovitega gibanja telesa.
115
