Page 133 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 133
koncepti in veščine učenja klavirja
Prsti se gibajo vertikalno (navzgor in navzdol) za pritisk tipk ter late-
ralno (na obe strani ter naprej in nazaj) in tudi krožno, da se pripravijo na
igranje ustrezne tipke. Ti gibi imajo različne stopnje težavnosti. Najlažje in
z največjo amplitudo se gibajo v nevtralnem, rahlo zaokroženem položa-
ju, in sicer vertikalno iz prvega sklepa. To je gibljiv kroglasti sklep, kjer so
prsti povezani z dlanskimi kostmi. V poziciji igranja so ti sklepi zaradi svo-
je strukture pogosto imenovani most ali obok. Lateralni gibi so okornejši.
Prsti lahko tudi drsijo po tipkah stran ali proti dlani za kontinuirano gi-
banje, za igranje ustreznih črnih ali belih tipk in za produkcijo raznoliko-
sti tonskih kvalitet. Zaradi vsega tega niso v statični zaokroženi poziciji.
Navzdol se vsi prsti gibajo enako lahkotno, medtem ko so gibi navzgor za
nekatere prste lažji.
Vaja: Učenca povabimo, da preizkusi gibanje prstov v zraku, kjer
»postavi« dlan na raven zapestja in vsak posamezni prst premakne
le v smeri navzdol, za tem pa še navzgor. Učenec tako ugotovi, da
je 4. in 5. prst težje gibati navzgor, saj imata tendenco, da se krči-
ta (fleksija) in iztegujeta (ekstenzija) skupaj, kar onemogoča popol-
no neodvisnost. Če igramo s prsti navzdol brez pripravljalnega giba
gor, ta dva prsta igrata z enako lahkoto kot ostali prsti.
Tako učenci spoznajo, da je za igranje najlahkotnejše gibanje prstov
navzdol; napetost je tako minimalna. Za pravilno pozicijo prstov nad
ustrezno tipko je večinoma potrebna pomoč lateralnega giba zapestja, roke
in odpiranja dlani. Pomemben je rahel gib roke na stran in navzgor, ki iz-
ravna linijo roke za 4. in 5. prstom. Prsti, ki ne igrajo, so pasivni in sprošče-
no potujejo skupaj z aktivnimi.
Palec lahko opravlja vertikalne, horizontalne in krožne gibe, ko se giba
iz sklepa pri zapestju in ne pri dlani. Gre za dokaj gibljiv sedlasti sklep.
Igranje iz sredinskega sklepa pri dlani napne mišice in kontrola tona se
zmanjša. Razen tega je gib navzgor in navzdol možen le iz prvega sklepa
pri zapestju. Če to ni ozaveščeno, bo pianist navzdol pritisnil celotno dlan
in podlaket, ko bi to moral narediti le s palcem. Razvoj neodvisnega palca,
ki igra iz osnovnega sklepa pri zapestju, podobno kot ostali prsti, je nujen.
Vaja: Palec gibamo iz prvega sklepa pri zapestju v vse smeri, da
zaznamo poln obseg gibanja. Nato z lahkotnim palcem zaporedo-
ma igramo en ton v dinamiki piano prav iz tega sklepa. Sprva po-
časi in tipki dovolimo, da palec dvigne v izhodiščni položaj, za tem
pa malo hitreje in ponavljamo, vse dokler ni gib palca navzdol in
131
Prsti se gibajo vertikalno (navzgor in navzdol) za pritisk tipk ter late-
ralno (na obe strani ter naprej in nazaj) in tudi krožno, da se pripravijo na
igranje ustrezne tipke. Ti gibi imajo različne stopnje težavnosti. Najlažje in
z največjo amplitudo se gibajo v nevtralnem, rahlo zaokroženem položa-
ju, in sicer vertikalno iz prvega sklepa. To je gibljiv kroglasti sklep, kjer so
prsti povezani z dlanskimi kostmi. V poziciji igranja so ti sklepi zaradi svo-
je strukture pogosto imenovani most ali obok. Lateralni gibi so okornejši.
Prsti lahko tudi drsijo po tipkah stran ali proti dlani za kontinuirano gi-
banje, za igranje ustreznih črnih ali belih tipk in za produkcijo raznoliko-
sti tonskih kvalitet. Zaradi vsega tega niso v statični zaokroženi poziciji.
Navzdol se vsi prsti gibajo enako lahkotno, medtem ko so gibi navzgor za
nekatere prste lažji.
Vaja: Učenca povabimo, da preizkusi gibanje prstov v zraku, kjer
»postavi« dlan na raven zapestja in vsak posamezni prst premakne
le v smeri navzdol, za tem pa še navzgor. Učenec tako ugotovi, da
je 4. in 5. prst težje gibati navzgor, saj imata tendenco, da se krči-
ta (fleksija) in iztegujeta (ekstenzija) skupaj, kar onemogoča popol-
no neodvisnost. Če igramo s prsti navzdol brez pripravljalnega giba
gor, ta dva prsta igrata z enako lahkoto kot ostali prsti.
Tako učenci spoznajo, da je za igranje najlahkotnejše gibanje prstov
navzdol; napetost je tako minimalna. Za pravilno pozicijo prstov nad
ustrezno tipko je večinoma potrebna pomoč lateralnega giba zapestja, roke
in odpiranja dlani. Pomemben je rahel gib roke na stran in navzgor, ki iz-
ravna linijo roke za 4. in 5. prstom. Prsti, ki ne igrajo, so pasivni in sprošče-
no potujejo skupaj z aktivnimi.
Palec lahko opravlja vertikalne, horizontalne in krožne gibe, ko se giba
iz sklepa pri zapestju in ne pri dlani. Gre za dokaj gibljiv sedlasti sklep.
Igranje iz sredinskega sklepa pri dlani napne mišice in kontrola tona se
zmanjša. Razen tega je gib navzgor in navzdol možen le iz prvega sklepa
pri zapestju. Če to ni ozaveščeno, bo pianist navzdol pritisnil celotno dlan
in podlaket, ko bi to moral narediti le s palcem. Razvoj neodvisnega palca,
ki igra iz osnovnega sklepa pri zapestju, podobno kot ostali prsti, je nujen.
Vaja: Palec gibamo iz prvega sklepa pri zapestju v vse smeri, da
zaznamo poln obseg gibanja. Nato z lahkotnim palcem zaporedo-
ma igramo en ton v dinamiki piano prav iz tega sklepa. Sprva po-
časi in tipki dovolimo, da palec dvigne v izhodiščni položaj, za tem
pa malo hitreje in ponavljamo, vse dokler ni gib palca navzdol in
131
