Page 134 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 134
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
navzgor popolnoma lahkoten. Nato igramo s palcem zaporedo-
ma sosednje tone, intervale terc in tudi širše; s subtilnimi loki pal-
ca iz prvega sklepa. Vseskozi smo pozorni, da ohranjamo »most«
prvih členkov ostalih prstov in da je vzpostavljena naravna skele-
tna struktura oboka od komolca do konic prstov, ki počivajo na tip-
kah (slika 11)
Igranje z neodvisnim palcem pa podpira koordinacija z zapestjem in
roko. Učence je treba opozarjati na sproščen in lahen palec, ki ga lahko ču-
tijo, ko roka prosto visi ob telesu. Tudi nežna masaža mišic pod palcem z
drugo roko je lahko v pomoč za boljšo zaznavo sproščenega palca.
Vloga vezi in kit. Dve sosednji kosti povezuje vez, mišico in kost pa po-
vezuje kita. Kot sklepna ovojnica imajo tudi vezi nalogo, da mehansko kre-
pijo in stabilizirajo sklep ter s tem določajo meje gibanja med kostmi. V
nasprotju z mišicami se ne morejo tako krčiti in zato tudi niso toliko razte-
gljive, so pa bogate z receptorji čutnih živcev, ki zaznajo hitrost, gibanje in
položaj sklepa, prav tako pa tudi morebitne natege in bolečine. Živci te in-
formacije nenehno prevajajo do centralnega živčnega sistema, le-ta pa od-
govarja z motoričnimi navodili za mišice. Vezi tako z usmerjanjem poti
gibanja med kostmi koordinirajo in vodijo mišične odzive in zagotavlja-
jo natančnost, jasnost ter učinkovitost gibanja. Aktivno vpletene, utelešene
vezi so osnova psihofizične kvalitete natančnosti (Bainbridge Cohen, 2012).
Večina mišic, ki premikajo prste, so daleč stran od prstov – v podlakti,
zato imajo dolge kite, ki potekajo čez zapestje. Kite upogibalke so na spo-
dnji strani podlakti in zapestja; tročleni prsti imajo dve, palec pa eno kito
upogibalko. Kite iztegovalke pa mišice iztegovalke na zgornji strani pod-
lakti povezujejo s kostmi na prstih, kar omogoča iztegovanje prstov. Tem
kitam se pridružijo kite dlanskih mišic, s katerimi skupaj tvorijo komple-
ksen mehanizem. Natančna gibljivost prstov je zagotovljena z dobro uskla-
jenim delom upogibalk, iztegovalk in dlančnih mišic. Lateralno gibanje
dlani, torej proti palcu ali mezincu, je stresno za kite, ki morajo tako slediti
daljši poti za dosego prsta, ki se giba, zato je potrebno dlan vračati v izho-
diščni položaj, takoj ko je mogoče. Izhodiščni položaj v naravni liniji roke
je enak tistemu, ko roka prosto visi ob telesu. Ko jo položimo na tipke, pre-
verimo ravno linijo od sredinca do komolca in glede na to ustrezno prila-
godimo dlan. Torej: če bi narisali črto od sredinca po zgornji strani roke
čez zapestje do komolca, bi le-ta morala biti ravna. V tem položaju kite niso
obremenjene in mišice so v ravnovesju. Iz te središčne linije se lahko dlan
svobodno giba v vse smeri in se vrača, takoj ko je možno. Če zapestje trajno
132
navzgor popolnoma lahkoten. Nato igramo s palcem zaporedo-
ma sosednje tone, intervale terc in tudi širše; s subtilnimi loki pal-
ca iz prvega sklepa. Vseskozi smo pozorni, da ohranjamo »most«
prvih členkov ostalih prstov in da je vzpostavljena naravna skele-
tna struktura oboka od komolca do konic prstov, ki počivajo na tip-
kah (slika 11)
Igranje z neodvisnim palcem pa podpira koordinacija z zapestjem in
roko. Učence je treba opozarjati na sproščen in lahen palec, ki ga lahko ču-
tijo, ko roka prosto visi ob telesu. Tudi nežna masaža mišic pod palcem z
drugo roko je lahko v pomoč za boljšo zaznavo sproščenega palca.
Vloga vezi in kit. Dve sosednji kosti povezuje vez, mišico in kost pa po-
vezuje kita. Kot sklepna ovojnica imajo tudi vezi nalogo, da mehansko kre-
pijo in stabilizirajo sklep ter s tem določajo meje gibanja med kostmi. V
nasprotju z mišicami se ne morejo tako krčiti in zato tudi niso toliko razte-
gljive, so pa bogate z receptorji čutnih živcev, ki zaznajo hitrost, gibanje in
položaj sklepa, prav tako pa tudi morebitne natege in bolečine. Živci te in-
formacije nenehno prevajajo do centralnega živčnega sistema, le-ta pa od-
govarja z motoričnimi navodili za mišice. Vezi tako z usmerjanjem poti
gibanja med kostmi koordinirajo in vodijo mišične odzive in zagotavlja-
jo natančnost, jasnost ter učinkovitost gibanja. Aktivno vpletene, utelešene
vezi so osnova psihofizične kvalitete natančnosti (Bainbridge Cohen, 2012).
Večina mišic, ki premikajo prste, so daleč stran od prstov – v podlakti,
zato imajo dolge kite, ki potekajo čez zapestje. Kite upogibalke so na spo-
dnji strani podlakti in zapestja; tročleni prsti imajo dve, palec pa eno kito
upogibalko. Kite iztegovalke pa mišice iztegovalke na zgornji strani pod-
lakti povezujejo s kostmi na prstih, kar omogoča iztegovanje prstov. Tem
kitam se pridružijo kite dlanskih mišic, s katerimi skupaj tvorijo komple-
ksen mehanizem. Natančna gibljivost prstov je zagotovljena z dobro uskla-
jenim delom upogibalk, iztegovalk in dlančnih mišic. Lateralno gibanje
dlani, torej proti palcu ali mezincu, je stresno za kite, ki morajo tako slediti
daljši poti za dosego prsta, ki se giba, zato je potrebno dlan vračati v izho-
diščni položaj, takoj ko je mogoče. Izhodiščni položaj v naravni liniji roke
je enak tistemu, ko roka prosto visi ob telesu. Ko jo položimo na tipke, pre-
verimo ravno linijo od sredinca do komolca in glede na to ustrezno prila-
godimo dlan. Torej: če bi narisali črto od sredinca po zgornji strani roke
čez zapestje do komolca, bi le-ta morala biti ravna. V tem položaju kite niso
obremenjene in mišice so v ravnovesju. Iz te središčne linije se lahko dlan
svobodno giba v vse smeri in se vrača, takoj ko je možno. Če zapestje trajno
132
