Page 139 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 139
koncepti in veščine učenja klavirja
na mizi, osrednji del dlani pa je dvignjen. Nato celotno dlan spet
spustimo na mizo. Ko to večkrat ponovimo, bo gib spominjal na
premikanje gosenice.
– Mišice v dlani pa bo okrepila tudi vsakodnevna vaja s stiskanjem
mehke žoge, t. i. over ball,2 na prav tak način.
Sledi igranje petprstnih pozicij legato in staccato s pozornostjo na gib
naravno zaokroženih prstov iz prvega sklepa. Prst se iz tega sklepa prepros-
to »zaguga« v tipko in proizvede želeni ton; jasen in artikuliran ton bo dose-
gel hitri, neposredni gib, pojoč ton legato pa mehkejši, a kljub temu globok
gib prsta z bolj iztegnjeno prstno blazinico, ki bo ob spustu tipke naravno
rahlo zaokrožila proti dlani, in, seveda, nešteto odtenkov vmes. S tem do-
seže učinkovitost, svobodo in neodvisnost ter lahkotnost celotne roke za
igranje nadaljnjih glasbenih izzivov skozi repertoar.
Kot smo videli, je veliko mišic, ki premikajo roko, v prsnem in hrbtnem
delu telesa, in se jih ob igranju klavirja pogosto ne zavedamo. Bolj se zave-
damo roke ali prstov, ki se gibajo, ne pa tudi mišic, ki to omogočajo. Zato
lahko pride do pretirane napetosti v teh mišicah. Če so mišice prenapete,
telo ne deluje optimalno in največkrat druge mišice kompenzirajo nezado-
stno delovanje napetih mišic. Posledično lahko pride do bolečin. Ravnanje
glede na vedenje, katere mišice je potrebno uporabiti za določen gib, zmanj-
ša napetosti. Mišice, ki so potrebne za določen gib, so pogosto bližje tele-
su kot tisti del telesa, ki se giba. Gibi prstov izhajajo iz mišic dlani in pod-
lakti, vertikalno gibanje podlakti izhaja iz mišic nadlakti, lateralno gibanje
podlakti iz ramenskih in hrbtnih mišic. Če podlaket dvignemo iz komol-
ca, je potrebno uporabiti le dvoglavo mišico nadlakti. Če uporabimo tudi
troglavo mišico nadlakti, uporabimo več mišic, kot je potrebno. Energija za
široke, glasne akorde prihaja iz mišic spodnjega dela hrbta. Brez te podpo-
re je ton tanek in grob. Tudi napetosti v vratu in ramenih lahko pritiskajo
na živce, ki vodijo v roke in povzročajo bolečine ali odrevenelost v rokah.
Prenaprezanje prstov povzroči napetosti v podlakti in to onemogoči prost
pretok energije v roke. Posledice so napor, omejitev hitrosti prstov in slab-
ša ekspresivnost. Tudi pri prstih se je potrebno izogibati krčenju nasprotu-
jočih si mišic, kar je pogost vzrok napetosti in tudi poškodb. Preveč pokr-
čeni prsti, ki jih hkrati visoko dvigujemo, hkrati prekomerno obremenijo
upogibalke in iztegovalke. Zato je pomembna naravna, le rahlo zaokrože-
na pozicija prstov; prav taka, kot če prsti s celotno roko spuščeno visijo ob
2 Kupiti jo je mogoče v športnih in drugih trgovinah, tudi na spletu.
137
na mizi, osrednji del dlani pa je dvignjen. Nato celotno dlan spet
spustimo na mizo. Ko to večkrat ponovimo, bo gib spominjal na
premikanje gosenice.
– Mišice v dlani pa bo okrepila tudi vsakodnevna vaja s stiskanjem
mehke žoge, t. i. over ball,2 na prav tak način.
Sledi igranje petprstnih pozicij legato in staccato s pozornostjo na gib
naravno zaokroženih prstov iz prvega sklepa. Prst se iz tega sklepa prepros-
to »zaguga« v tipko in proizvede želeni ton; jasen in artikuliran ton bo dose-
gel hitri, neposredni gib, pojoč ton legato pa mehkejši, a kljub temu globok
gib prsta z bolj iztegnjeno prstno blazinico, ki bo ob spustu tipke naravno
rahlo zaokrožila proti dlani, in, seveda, nešteto odtenkov vmes. S tem do-
seže učinkovitost, svobodo in neodvisnost ter lahkotnost celotne roke za
igranje nadaljnjih glasbenih izzivov skozi repertoar.
Kot smo videli, je veliko mišic, ki premikajo roko, v prsnem in hrbtnem
delu telesa, in se jih ob igranju klavirja pogosto ne zavedamo. Bolj se zave-
damo roke ali prstov, ki se gibajo, ne pa tudi mišic, ki to omogočajo. Zato
lahko pride do pretirane napetosti v teh mišicah. Če so mišice prenapete,
telo ne deluje optimalno in največkrat druge mišice kompenzirajo nezado-
stno delovanje napetih mišic. Posledično lahko pride do bolečin. Ravnanje
glede na vedenje, katere mišice je potrebno uporabiti za določen gib, zmanj-
ša napetosti. Mišice, ki so potrebne za določen gib, so pogosto bližje tele-
su kot tisti del telesa, ki se giba. Gibi prstov izhajajo iz mišic dlani in pod-
lakti, vertikalno gibanje podlakti izhaja iz mišic nadlakti, lateralno gibanje
podlakti iz ramenskih in hrbtnih mišic. Če podlaket dvignemo iz komol-
ca, je potrebno uporabiti le dvoglavo mišico nadlakti. Če uporabimo tudi
troglavo mišico nadlakti, uporabimo več mišic, kot je potrebno. Energija za
široke, glasne akorde prihaja iz mišic spodnjega dela hrbta. Brez te podpo-
re je ton tanek in grob. Tudi napetosti v vratu in ramenih lahko pritiskajo
na živce, ki vodijo v roke in povzročajo bolečine ali odrevenelost v rokah.
Prenaprezanje prstov povzroči napetosti v podlakti in to onemogoči prost
pretok energije v roke. Posledice so napor, omejitev hitrosti prstov in slab-
ša ekspresivnost. Tudi pri prstih se je potrebno izogibati krčenju nasprotu-
jočih si mišic, kar je pogost vzrok napetosti in tudi poškodb. Preveč pokr-
čeni prsti, ki jih hkrati visoko dvigujemo, hkrati prekomerno obremenijo
upogibalke in iztegovalke. Zato je pomembna naravna, le rahlo zaokrože-
na pozicija prstov; prav taka, kot če prsti s celotno roko spuščeno visijo ob
2 Kupiti jo je mogoče v športnih in drugih trgovinah, tudi na spletu.
137
