Page 141 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 141
koncepti in veščine učenja klavirja
šice iztegovalke. Če so le-te dobro razvite, pianistu omogočajo hitro, lah-
kotno, če je tako potrebno, in natančno izvajanje z minimalno napetostjo.
Kljub temu, da se prsti lahko gibajo navzdol, na strani, krožno, ne mo-
rejo opraviti vsega sami. Potrebna je koordinacija rok, zapestij, dlani in
prstov. Dlanske mišice odpirajo in zapirajo dlan, kar omogoča večji raz-
pon prstov. Krčenje in raztezanje dlani, četudi velikokrat potrebno, lahko
povzroči napetosti. Primer je igranje sosednjih tipk s 1. in 4. prstom, ki lah-
ko povzroči napetosti v mišicah palca in zapestja. Podobno se lahko zgo-
di ob prehodih z igranja dveh sosednjih tonov k igranju oktave ali široke-
ga akorda, ko se dlanske mišice napnejo. Lateralno gibanje roke in zapestja
v smeri krčenja ali raztezanja je nujno. Prav tako lahko vertikalno giba-
nje zapestja lajša katere teh gibov. Zapestje se nenehno giba lateralno, da
prstom omogoči pravilno pozicijo, navzgor in navzdol ter krožno. Tudi cela
roka mora biti vpletena za optimalno koordinacijo in učinkovitost. Roka se
giba stran od telesa in čez telo, naprej in nazaj, navzgor in navzdol. Podpira
prste, dlan in zapestje pri igranju daleč ali blizu telesa. Koordinacija roke za
vsak prst preprečuje nepotrebno napetost.
Vaja: Roki položimo v položaj za igranje. Preverimo, če so ramena,
komolci in zapestji mehki, pretočni in celotni roki v mehkem rav-
novesju. Dovolimo, da vsako roko »podpira« zračni prostor pod ra-
menskim obročem in celotno roko – kot bi roki lebdeli na vodi. Z
rokama kar se da lahkotno potujemo navzgor in navzdol po klavi-
aturi; prstne konice se le bežno dotikajo tipk. Prispodoba je lahko
tudi veter, ki boža tipke, ipd.
Gibi rok. Za doseganje tehničnih in muzikalnih zahtev glasbe pianist
potrebuje raznolike gibe rok, zapestij, dlani in prstov. Chang (2009) nava-
ja pronacijo, supinacijo, rotacijo, sunek, poteg, pritegovanje in odpiranje
prstnih konic, zasuk, gibe zapestja. Vsi ti gibi so v začetnem učenju lahko
večji zaradi boljšega zavedanja, z obvladovanjem pa postajajo majhni, sko-
raj neopazni. Skoraj vedno so združeni v niz zapletenejših gibov.
Dlan lahko obračamo okoli osi podlakti. Obračanje navznoter pro-
ti palcu imenujemo pronacija, navzven proti mezincu pa supinacija.
Kombinaciji obojega rečemo rotacija. Te gibe uporabljamo pri oktavnem
tremolu, Albertijevih basih, trilčkih, kadar želimo kak ton izpostaviti. V
dinamiki pianissimo bo gib rotacije komaj viden, a bo kljub temu nudil ob-
čutek svobodnega gibanja. V glasnejših dinamičnih stopnjah je gib pod-
lakti aktivnejši. Kljub temu mora ostati svoboden, s spuščenim komolcem,
139
šice iztegovalke. Če so le-te dobro razvite, pianistu omogočajo hitro, lah-
kotno, če je tako potrebno, in natančno izvajanje z minimalno napetostjo.
Kljub temu, da se prsti lahko gibajo navzdol, na strani, krožno, ne mo-
rejo opraviti vsega sami. Potrebna je koordinacija rok, zapestij, dlani in
prstov. Dlanske mišice odpirajo in zapirajo dlan, kar omogoča večji raz-
pon prstov. Krčenje in raztezanje dlani, četudi velikokrat potrebno, lahko
povzroči napetosti. Primer je igranje sosednjih tipk s 1. in 4. prstom, ki lah-
ko povzroči napetosti v mišicah palca in zapestja. Podobno se lahko zgo-
di ob prehodih z igranja dveh sosednjih tonov k igranju oktave ali široke-
ga akorda, ko se dlanske mišice napnejo. Lateralno gibanje roke in zapestja
v smeri krčenja ali raztezanja je nujno. Prav tako lahko vertikalno giba-
nje zapestja lajša katere teh gibov. Zapestje se nenehno giba lateralno, da
prstom omogoči pravilno pozicijo, navzgor in navzdol ter krožno. Tudi cela
roka mora biti vpletena za optimalno koordinacijo in učinkovitost. Roka se
giba stran od telesa in čez telo, naprej in nazaj, navzgor in navzdol. Podpira
prste, dlan in zapestje pri igranju daleč ali blizu telesa. Koordinacija roke za
vsak prst preprečuje nepotrebno napetost.
Vaja: Roki položimo v položaj za igranje. Preverimo, če so ramena,
komolci in zapestji mehki, pretočni in celotni roki v mehkem rav-
novesju. Dovolimo, da vsako roko »podpira« zračni prostor pod ra-
menskim obročem in celotno roko – kot bi roki lebdeli na vodi. Z
rokama kar se da lahkotno potujemo navzgor in navzdol po klavi-
aturi; prstne konice se le bežno dotikajo tipk. Prispodoba je lahko
tudi veter, ki boža tipke, ipd.
Gibi rok. Za doseganje tehničnih in muzikalnih zahtev glasbe pianist
potrebuje raznolike gibe rok, zapestij, dlani in prstov. Chang (2009) nava-
ja pronacijo, supinacijo, rotacijo, sunek, poteg, pritegovanje in odpiranje
prstnih konic, zasuk, gibe zapestja. Vsi ti gibi so v začetnem učenju lahko
večji zaradi boljšega zavedanja, z obvladovanjem pa postajajo majhni, sko-
raj neopazni. Skoraj vedno so združeni v niz zapletenejših gibov.
Dlan lahko obračamo okoli osi podlakti. Obračanje navznoter pro-
ti palcu imenujemo pronacija, navzven proti mezincu pa supinacija.
Kombinaciji obojega rečemo rotacija. Te gibe uporabljamo pri oktavnem
tremolu, Albertijevih basih, trilčkih, kadar želimo kak ton izpostaviti. V
dinamiki pianissimo bo gib rotacije komaj viden, a bo kljub temu nudil ob-
čutek svobodnega gibanja. V glasnejših dinamičnih stopnjah je gib pod-
lakti aktivnejši. Kljub temu mora ostati svoboden, s spuščenim komolcem,
139
