Page 144 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 144
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
Podaljšan izdih spodbudi parasimpatični živčni sistem, ki spodbuja
počitek, regeneracijo in dobro počutje.
Slaba drža. Če so mišice, ki stabilizirajo in ohranjajo ravnovesje, sla-
bo funkcionalne in nepravilno uporabljene, prevzamejo njihovo delo mi-
šice, ki so namenjene kratkotrajnejšim dejavnostim in se hitreje utrudijo.
Napetosti se navadimo in jih sčasoma več ne zaznavamo. Posledica so lah-
ko kronične bolečine, ki so med glasbeniki žal prepogoste. Optimalno ske-
letno ravnovesje, opisano v podpoglavju o kosteh, je izjemno pomembno.
Stres in čustvena narava glasbe. Glasbeniki se pogosto ne zavedamo,
kako uporabljamo svoje telo v pogostih stresnih situacijah (nastopi, izpiti,
avdicije, priprave na vse to, stresno učno okolje ipd.), podoben vpliv pa ima
lahko tudi sama čustvena narava glasbe. Možganski predeli za procesiranje
čustev na telo vplivajo skozi dva osnovna mehanizma:
– Sprostitev kemičnih molekul v kri, kar deluje na različne dele
telesa.
– Širjenje nevronskega delovanja v različne možganske centre in
mišice.
Skozi ta dva mehanizma je čustvena izkušnja povezana z vrsto fizio-
loških odgovorov, od mišičnih krčenj, sprememb dihanja in srčnega utri-
pa do sprememb v krvnem obtoku, potenja (Trainor in Schmidt, 2003). V
valu čustev lahko zategnemo roke, vrat, hrbet in glasba ne more prosto sko-
zi telo. Včasih neprimerno uporabimo gibe za izražanje glasbenih idej in se
ob tihih tonih rahlo sključimo ali ob glasnih rigidno raztegnemo, vendar
te dinamične kontraste zaznava bolj izvajalec kot poslušalec. Neučinkoviti
gibi ne samo, da se oddaljujejo od pravilne izvedbe dinamike, ampak tudi
povzročajo odvečno napetost, utrujenost in grobe ali ostre tone. Upreti se
tem tendencam je pomembno, hkrati pa ostati odprti za polnost čutenja.
Intenzivna ekspresivnost ne pride iz prenaprezanja fiziološkega mehaniz-
ma, ki proizvaja ton, temveč iz osvobajanja tega mehanizma, da lahko delu-
je učinkovito. Iskanje dinamičnega ravnovesja namesto statične drže omo-
goča, da telo v vsakem trenutku lahkotno odgovarja na potrebe glasbe in
inštrumenta. Cilj sta odzivna hrbtenica in odprt prsni koš. Če je prsni koš
odprt, imajo srce in pljuča dovolj prostora za svoje delovanje, s čimer krože-
nje krvi in kisika hrani telo ter tako izboljša delovanje. Tako postane vital-
na energija iz srca, organov in žlez dostopna za glasbeno izražanje (Bruser,
1997).
Jacobsonova (2015) navaja vidne in slušne znake napetosti.
142
Podaljšan izdih spodbudi parasimpatični živčni sistem, ki spodbuja
počitek, regeneracijo in dobro počutje.
Slaba drža. Če so mišice, ki stabilizirajo in ohranjajo ravnovesje, sla-
bo funkcionalne in nepravilno uporabljene, prevzamejo njihovo delo mi-
šice, ki so namenjene kratkotrajnejšim dejavnostim in se hitreje utrudijo.
Napetosti se navadimo in jih sčasoma več ne zaznavamo. Posledica so lah-
ko kronične bolečine, ki so med glasbeniki žal prepogoste. Optimalno ske-
letno ravnovesje, opisano v podpoglavju o kosteh, je izjemno pomembno.
Stres in čustvena narava glasbe. Glasbeniki se pogosto ne zavedamo,
kako uporabljamo svoje telo v pogostih stresnih situacijah (nastopi, izpiti,
avdicije, priprave na vse to, stresno učno okolje ipd.), podoben vpliv pa ima
lahko tudi sama čustvena narava glasbe. Možganski predeli za procesiranje
čustev na telo vplivajo skozi dva osnovna mehanizma:
– Sprostitev kemičnih molekul v kri, kar deluje na različne dele
telesa.
– Širjenje nevronskega delovanja v različne možganske centre in
mišice.
Skozi ta dva mehanizma je čustvena izkušnja povezana z vrsto fizio-
loških odgovorov, od mišičnih krčenj, sprememb dihanja in srčnega utri-
pa do sprememb v krvnem obtoku, potenja (Trainor in Schmidt, 2003). V
valu čustev lahko zategnemo roke, vrat, hrbet in glasba ne more prosto sko-
zi telo. Včasih neprimerno uporabimo gibe za izražanje glasbenih idej in se
ob tihih tonih rahlo sključimo ali ob glasnih rigidno raztegnemo, vendar
te dinamične kontraste zaznava bolj izvajalec kot poslušalec. Neučinkoviti
gibi ne samo, da se oddaljujejo od pravilne izvedbe dinamike, ampak tudi
povzročajo odvečno napetost, utrujenost in grobe ali ostre tone. Upreti se
tem tendencam je pomembno, hkrati pa ostati odprti za polnost čutenja.
Intenzivna ekspresivnost ne pride iz prenaprezanja fiziološkega mehaniz-
ma, ki proizvaja ton, temveč iz osvobajanja tega mehanizma, da lahko delu-
je učinkovito. Iskanje dinamičnega ravnovesja namesto statične drže omo-
goča, da telo v vsakem trenutku lahkotno odgovarja na potrebe glasbe in
inštrumenta. Cilj sta odzivna hrbtenica in odprt prsni koš. Če je prsni koš
odprt, imajo srce in pljuča dovolj prostora za svoje delovanje, s čimer krože-
nje krvi in kisika hrani telo ter tako izboljša delovanje. Tako postane vital-
na energija iz srca, organov in žlez dostopna za glasbeno izražanje (Bruser,
1997).
Jacobsonova (2015) navaja vidne in slušne znake napetosti.
142
