Page 227 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 227
koncepti in veščine učenja klavirja
Primer 99: Učiteljeva spremljava za učenčevo improvizacijo B-dela
tridelne pesemske oblike
?Db.42R. Π. . . . . . Π. 1. .
œ œœ Œ œœ Œ œœ Œ bœœ Œ œœ Œ œœ œœ œœœ
Œ œŒ œŒ œŒ œŒ œŒ Œ
œŒ œŒ
L. R.
œœ. . . œœ. . . . Œœ œœ . ü 2˙˙˙˙.
Œ Œ œœ Œ œœ Œ Œ œœ Œ œœ Œ œœ œ †
?b Œ œŒ œŒ Œœ œŒ œŒ œŒ ™™
œ
.
Podobno lahko učenec ustvarja tudi v drugih glasbenih oblikah, kot
so: dvodelna pesemska oblika AB, rondo, koračnica, valček, variacije, me-
nuet in mnoge druge.
5.5.8 Improvizacija ritmičnih konceptov
Začetki so ob svobodnih improvizacijah namenjeni prebujanju občutka za
ritem ter postopnemu vodenju k občutenju in kasneje razumevanju ritma,
tempa in metruma. Učinkovit in zabaven način je igranje ritmičnega vpra-
šanja in odgovora. To se lahko najprej izvaja z ritmičnim »petjem« zlogov,
nato pa tudi z igranjem ritma na poljubnih tonih. Pomembno je živo,
energično izvajanje, z velikimi dinamičnimi kontrasti in modulacijo glasu.
Ritem je namreč tesno povezan s človeškim telesom; vsako kontinuirano
gibanje ima svoj ritem – utrip srca, hoja, tek … Če želimo prebuditi in raz-
vijati občutke za ritem, tempo, metrum, je treba prebuditi energijo celega
telesa. Za nekatere učence je lažje in privlačneje, če uporabljamo raznolike
zvoke: npr. tleskanje z jezikom, ploskanje, trkanje po različnih delih telesa
in drugih površinah, uporabimo lahko tudi ritmične inštrumente (palčke,
bobne, tamburin ipd.).
Primer 100: Ritmično vprašanje in odgovor
UČITELJ/UČITELJICA ˙ UČENEC/UČENKA simile œœ˙ ˙ ˙ ˙ œœ
/ ˙ œœ ˙ œœœœ œœ˙ ˙˙
V začetnih poskusih sta lahko ritem in metrum svobodna, nato se po-
časi spodbuja k enakomernemu »odgovarjanju« (ob izvajanju improvizira-
nih ritmičnih vzorcev učenci skupaj z učiteljem z rokama udarjajo dobe po
kolenih ali ploskajo). Ta kratka vaja, ki ji ni potrebno nameniti več kot mi-
225
Primer 99: Učiteljeva spremljava za učenčevo improvizacijo B-dela
tridelne pesemske oblike
?Db.42R. Π. . . . . . Π. 1. .
œ œœ Œ œœ Œ œœ Œ bœœ Œ œœ Œ œœ œœ œœœ
Œ œŒ œŒ œŒ œŒ œŒ Œ
œŒ œŒ
L. R.
œœ. . . œœ. . . . Œœ œœ . ü 2˙˙˙˙.
Œ Œ œœ Œ œœ Œ Œ œœ Œ œœ Œ œœ œ †
?b Œ œŒ œŒ Œœ œŒ œŒ œŒ ™™
œ
.
Podobno lahko učenec ustvarja tudi v drugih glasbenih oblikah, kot
so: dvodelna pesemska oblika AB, rondo, koračnica, valček, variacije, me-
nuet in mnoge druge.
5.5.8 Improvizacija ritmičnih konceptov
Začetki so ob svobodnih improvizacijah namenjeni prebujanju občutka za
ritem ter postopnemu vodenju k občutenju in kasneje razumevanju ritma,
tempa in metruma. Učinkovit in zabaven način je igranje ritmičnega vpra-
šanja in odgovora. To se lahko najprej izvaja z ritmičnim »petjem« zlogov,
nato pa tudi z igranjem ritma na poljubnih tonih. Pomembno je živo,
energično izvajanje, z velikimi dinamičnimi kontrasti in modulacijo glasu.
Ritem je namreč tesno povezan s človeškim telesom; vsako kontinuirano
gibanje ima svoj ritem – utrip srca, hoja, tek … Če želimo prebuditi in raz-
vijati občutke za ritem, tempo, metrum, je treba prebuditi energijo celega
telesa. Za nekatere učence je lažje in privlačneje, če uporabljamo raznolike
zvoke: npr. tleskanje z jezikom, ploskanje, trkanje po različnih delih telesa
in drugih površinah, uporabimo lahko tudi ritmične inštrumente (palčke,
bobne, tamburin ipd.).
Primer 100: Ritmično vprašanje in odgovor
UČITELJ/UČITELJICA ˙ UČENEC/UČENKA simile œœ˙ ˙ ˙ ˙ œœ
/ ˙ œœ ˙ œœœœ œœ˙ ˙˙
V začetnih poskusih sta lahko ritem in metrum svobodna, nato se po-
časi spodbuja k enakomernemu »odgovarjanju« (ob izvajanju improvizira-
nih ritmičnih vzorcev učenci skupaj z učiteljem z rokama udarjajo dobe po
kolenih ali ploskajo). Ta kratka vaja, ki ji ni potrebno nameniti več kot mi-
225
