Page 228 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 228
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
nuto na vsaki učni uri, se ponavlja, dokler ne začutijo metruma. To sčaso-
ma vodi tudi k bolj strukturiranim melodičnim improvizacijam.
Teoretično uvajanje novih notnih vrednosti ali ritmičnih elementov je
veliko enostavnejše, če jih učenci že prej poslušajo, doživijo, igrajo. Dobe je
treba znati prešteti, vendar je to pomembno predvsem za branje; pri igra-
nju pa je potrebno čutiti agogiko, dinamiko, plastičnost ritma. Motorične
sposobnosti in ritmična občutljivost imajo veliko vlogo pri glasbeni inter-
pretaciji. V poglavju o ritmičnem razvoju smo že govorili o pomembni vlo-
gi telesnega giba in navedli vaje, pri katerih se učenci gibajo ob igranju uči-
telja z namenom z vsem telesom začutiti ritmični ali metrični element, ki ga
uvajamo. Nato uporabo tega elementa spodbudimo tudi v improvizacijah.
Če imajo te izkušnje, lahko vajo »obrnemo« in učenci improvizirajo ob gi-
bih učitelja. Ob tem pa ritmičnim elementom dodamo tudi druge elemente
– dinamiko, artikulacijo … – in s tem obogatimo improvizacije. To lahko
poteka na dva načina:
– Učitelj se giba in učenec z glasbo sledi njegovim gibom. Npr., uči-
telj hodi z velikimi in močnimi koraki in učenec improvizira z
glasnimi toni, ki ustrezajo učiteljevemu tempu; učitelj hodi po
prstih in učenec sledi z visokimi in s tihimi toni v učiteljevemu
tempu; učitelj skače in učenec igra staccato; učitelj naredi hiter gib
z rokami z višine do tal in učenec zaigra glissando navzdol; učitelj
počasi razmahne roki navzven ter nato navznoter proti telesu in
učenec igra crescendo ter decrescendo; možnosti je mnogo.
– Učenec improvizira z namenom spodbuditi določene gibe učitelja,
lahko pa tudi drugega učenca, kar je še posebej zabavno. Npr., igra
staccato in učitelj ali drug učenec skače; igra hitre tone za spodbu-
ditev teka; punktiran ritem za spodbuditev galopa; visoke tone za
spodbuditev hoje po prstih ali dviga rok navzgor; zaigra dolg ton
v basu, kar po dogovoru lahko pomeni, da se učitelj ali drug uče-
nec uleže na tla ali »zamrzne« na mestu, in še mnoge druge mož-
nosti, ki se razvijajo skozi izkušnje in tudi ideje učencev.
Ko učenci obvladajo improvizacijo v določeni petprstni poziciji ali le-
stvici, lahko improvizirajo na dani ritmični vzorec. Dani ritmični vzorec
učitelj skupaj z učencem večkrat ploska in poje, nato pa učenec ob učiteljevi
spremljavi ustvarja svoje melodije na ta ritmični vzorec.
226
nuto na vsaki učni uri, se ponavlja, dokler ne začutijo metruma. To sčaso-
ma vodi tudi k bolj strukturiranim melodičnim improvizacijam.
Teoretično uvajanje novih notnih vrednosti ali ritmičnih elementov je
veliko enostavnejše, če jih učenci že prej poslušajo, doživijo, igrajo. Dobe je
treba znati prešteti, vendar je to pomembno predvsem za branje; pri igra-
nju pa je potrebno čutiti agogiko, dinamiko, plastičnost ritma. Motorične
sposobnosti in ritmična občutljivost imajo veliko vlogo pri glasbeni inter-
pretaciji. V poglavju o ritmičnem razvoju smo že govorili o pomembni vlo-
gi telesnega giba in navedli vaje, pri katerih se učenci gibajo ob igranju uči-
telja z namenom z vsem telesom začutiti ritmični ali metrični element, ki ga
uvajamo. Nato uporabo tega elementa spodbudimo tudi v improvizacijah.
Če imajo te izkušnje, lahko vajo »obrnemo« in učenci improvizirajo ob gi-
bih učitelja. Ob tem pa ritmičnim elementom dodamo tudi druge elemente
– dinamiko, artikulacijo … – in s tem obogatimo improvizacije. To lahko
poteka na dva načina:
– Učitelj se giba in učenec z glasbo sledi njegovim gibom. Npr., uči-
telj hodi z velikimi in močnimi koraki in učenec improvizira z
glasnimi toni, ki ustrezajo učiteljevemu tempu; učitelj hodi po
prstih in učenec sledi z visokimi in s tihimi toni v učiteljevemu
tempu; učitelj skače in učenec igra staccato; učitelj naredi hiter gib
z rokami z višine do tal in učenec zaigra glissando navzdol; učitelj
počasi razmahne roki navzven ter nato navznoter proti telesu in
učenec igra crescendo ter decrescendo; možnosti je mnogo.
– Učenec improvizira z namenom spodbuditi določene gibe učitelja,
lahko pa tudi drugega učenca, kar je še posebej zabavno. Npr., igra
staccato in učitelj ali drug učenec skače; igra hitre tone za spodbu-
ditev teka; punktiran ritem za spodbuditev galopa; visoke tone za
spodbuditev hoje po prstih ali dviga rok navzgor; zaigra dolg ton
v basu, kar po dogovoru lahko pomeni, da se učitelj ali drug uče-
nec uleže na tla ali »zamrzne« na mestu, in še mnoge druge mož-
nosti, ki se razvijajo skozi izkušnje in tudi ideje učencev.
Ko učenci obvladajo improvizacijo v določeni petprstni poziciji ali le-
stvici, lahko improvizirajo na dani ritmični vzorec. Dani ritmični vzorec
učitelj skupaj z učencem večkrat ploska in poje, nato pa učenec ob učiteljevi
spremljavi ustvarja svoje melodije na ta ritmični vzorec.
226
