Page 233 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 233
koncepti in veščine učenja klavirja
ski proces; tudi na ustvarjalnost. Improvizacija je še posebej občutljiva, saj
gre za zelo oseben izraz notranjega življenja ustvarjalca. Ko učenec impro-
vizira, ga ne smemo prekinjati, ne tehnično ali interpretativno popravlja-
ti, ne primerjati, temveč le pozorno poslušati, odprto občutiti in pohvali-
ti. Imeti mora svobodo izbire, upoštevaje preproste omejitve, kot so igranje
izključno po črnih tipkah ali igranje v določeni petprstni poziciji, lestvici,
improvizacija z uporabo določenih intervalov, improvizacija z uporabo do-
ločenih notnih vrednosti ..., ter svobodo odločanja o tem, kaj mu je všeč in
kaj ne. Če nekaj ne zveni dobro, pomeni, da bo moral poiskati svoje lastne
ustrezne rešitve, ki bodo zadovoljile njegov notranji občutek za resnico in
lepoto. Učitelj lahko le predlaga, sprašuje, pomaga ustvarjati zgodbo, raz-
položenje, izbira in odloča pa učenec. Učitelj si ne bi smel dovoliti kritike,
ki je boleča in uničuje zaupanje v lastne sposobnosti. Ob kritiki bi učenec
začel iskati in uganjevati učiteljeve rešitve, da bo le-ta zadovoljen, kar pa
ne bo iskrena rešitev. Ko učenec išče svoje najboljše rešitve, razvija lastno
umetniško občutljivost.
5.6 Muzikalne veščine
Muzikalne veščine so preplet vseh do sedaj omenjenih konceptov, veščin
in sposobnosti in se tudi izražajo skoznje. Umetniško izražanje mora biti
vpleteno v vsako, še tako preprosto vajo, saj je to bistvo glasbe in glasbene-
ga izobraževanja.
Umetniško izvajanje je rezultat pozornega poslušanja, odkrivanja ek-
spresivnega namena skladatelja izza glasbene notacije in interpretativnih
odločitev, ki temeljijo na tem, kar poslušamo, odkrivamo in raziskujemo.
Pianist mora biti ob razumevanju mikrodinamičnih, agogičnih in energet-
skih povezav med glasbenimi toni sposoben prevesti svoje namene v jezik
fizičnega gibanja. Nenehno je treba vzpostavljati povezave med svojimi na-
ravnimi občutki za glasbo, kot so navdušenje, strast …, z njenimi posebni-
mi zahtevami. Ko je notranji svet mikropovezav premišljen in pianistove
odločitve temeljijo na globokem poznavanju ter čutenju izvajane glasbe in
estetski izbiri detajlov, ki jih je treba bolj ali manj izraziti, takrat izvajanje
postane resnično muzikalno. Zato je od vsega začetka nujno pozorno od-
krivanje življenjske vsebine, »vkodirane« v melodije, ritmične formule, to-
nalitete in vso kompleksnost glasbe. Proces muzikalnega igranja se razvija
s postopnim spoznavanjem kompleksnega glasbenega sveta, z razumeva-
njem različnih elementov glasbene govorice in primernosti čustvenih odzi-
vov za vsak posamezen primer (Levant, 2006).
231
ski proces; tudi na ustvarjalnost. Improvizacija je še posebej občutljiva, saj
gre za zelo oseben izraz notranjega življenja ustvarjalca. Ko učenec impro-
vizira, ga ne smemo prekinjati, ne tehnično ali interpretativno popravlja-
ti, ne primerjati, temveč le pozorno poslušati, odprto občutiti in pohvali-
ti. Imeti mora svobodo izbire, upoštevaje preproste omejitve, kot so igranje
izključno po črnih tipkah ali igranje v določeni petprstni poziciji, lestvici,
improvizacija z uporabo določenih intervalov, improvizacija z uporabo do-
ločenih notnih vrednosti ..., ter svobodo odločanja o tem, kaj mu je všeč in
kaj ne. Če nekaj ne zveni dobro, pomeni, da bo moral poiskati svoje lastne
ustrezne rešitve, ki bodo zadovoljile njegov notranji občutek za resnico in
lepoto. Učitelj lahko le predlaga, sprašuje, pomaga ustvarjati zgodbo, raz-
položenje, izbira in odloča pa učenec. Učitelj si ne bi smel dovoliti kritike,
ki je boleča in uničuje zaupanje v lastne sposobnosti. Ob kritiki bi učenec
začel iskati in uganjevati učiteljeve rešitve, da bo le-ta zadovoljen, kar pa
ne bo iskrena rešitev. Ko učenec išče svoje najboljše rešitve, razvija lastno
umetniško občutljivost.
5.6 Muzikalne veščine
Muzikalne veščine so preplet vseh do sedaj omenjenih konceptov, veščin
in sposobnosti in se tudi izražajo skoznje. Umetniško izražanje mora biti
vpleteno v vsako, še tako preprosto vajo, saj je to bistvo glasbe in glasbene-
ga izobraževanja.
Umetniško izvajanje je rezultat pozornega poslušanja, odkrivanja ek-
spresivnega namena skladatelja izza glasbene notacije in interpretativnih
odločitev, ki temeljijo na tem, kar poslušamo, odkrivamo in raziskujemo.
Pianist mora biti ob razumevanju mikrodinamičnih, agogičnih in energet-
skih povezav med glasbenimi toni sposoben prevesti svoje namene v jezik
fizičnega gibanja. Nenehno je treba vzpostavljati povezave med svojimi na-
ravnimi občutki za glasbo, kot so navdušenje, strast …, z njenimi posebni-
mi zahtevami. Ko je notranji svet mikropovezav premišljen in pianistove
odločitve temeljijo na globokem poznavanju ter čutenju izvajane glasbe in
estetski izbiri detajlov, ki jih je treba bolj ali manj izraziti, takrat izvajanje
postane resnično muzikalno. Zato je od vsega začetka nujno pozorno od-
krivanje življenjske vsebine, »vkodirane« v melodije, ritmične formule, to-
nalitete in vso kompleksnost glasbe. Proces muzikalnega igranja se razvija
s postopnim spoznavanjem kompleksnega glasbenega sveta, z razumeva-
njem različnih elementov glasbene govorice in primernosti čustvenih odzi-
vov za vsak posamezen primer (Levant, 2006).
231
