Page 238 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 238
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
naj jih vodi tako, da bodo sposobni prevzemati lastne interpretativne odlo-
čitve. Skladbe uvaja na način, da lahko učenci odkrivajo pomembne infor-
macije, ki bodo vplivale na njihovo muzikalno interpretacijo. Skladatelji,
npr,, pogosto uporabijo spremembo tonalitete za spremembo razpoloženja
ali značaja skladbe. Te spremembe se lahko osvetlijo s spremembami di-
namike, tempa, artikulacije, četudi niso zapisane v notnem tekstu. Učenci
imajo včasih težave pri slušnem prepoznavanju modulacij. Učitelj jih pri
tem podpre z učenjem prepoznavanja modulacij skozi opazovanje predzna-
kov in aktivno poslušanje. Sčasoma jih učenec začne prepoznavati sam in
uporabljati ustrezne interpretativne odločitve zanje.
Razumevanje harmonije ni zgolj intelektualni proces, temveč omogo-
ča poglobitev občutljivosti za spremembe razpoloženja v skladbi in oboga-
titev čustvenega odziva. Roskellova (2020) navaja primer nenadnega pre-
hoda v oddaljeno tonaliteto, ki lahko pomeni oddaljen spomin ali sanje,
hrepenenje po boljšem svetu ali nenaden občutek izgube smeri ali tal pod
nogami. Le en akord presenečenja nas lahko prestavi v popolnoma drugač-
no čustveno stanje. Po drugi strani tonika predstavlja stabilnost, domač-
nost, občutek prihoda domov. Vrnitev na toniko na koncu fuge ali sonatne
reprize nas pripelje nazaj na začetek, vendar z občutkom obogatitve z vsem,
kar se je zgodilo vmes. (Glej tudi podpoglavje 5.4.7 Tehnične prvine; o soz-
vočnih in razloženih intervalih in akordih).
Ista avtorica (2020) predlaga vprašanja, ki spodbujajo umetniško izra-
žanje skozi harmonsko zavedanje:
– Katere so glavne spremembe tonalitete v skladbi? Kako har-
monski razvoj vpliva na tvoje dojemanje skladbe?
– Kje so glavna mesta razveza?
– So kje posebno presenetljive harmonske spremembe? Kaj pome-
nijo? Kakšen ton bi želel/-a ustvariti?
– So kje presenetljivi ali nepričakovani akordi? Bi bilo prepričljivej-
še, če bi jih igral/-a glasneje, tišje, z drugačno tonsko barvo ali z
nekaj več časa?
– Se harmonija spremeni, ko se ponovi melodija?
– So kje akordi, ki ne pripadajo določeni tonaliteti in se lahko raz-
vežejo v mnoge smeri, kot je zmanjšan septakord ali zvečani akor-
di? Ti se pogosto pojavijo v dramatičnih trenutkih.
– Kje je harmonsko najbolj dramatičen trenutek vsake fraze?
– Kateri akordi so šibkejši, kateri močnejši? Kateri potrebuje največ
poudarka?
236
naj jih vodi tako, da bodo sposobni prevzemati lastne interpretativne odlo-
čitve. Skladbe uvaja na način, da lahko učenci odkrivajo pomembne infor-
macije, ki bodo vplivale na njihovo muzikalno interpretacijo. Skladatelji,
npr,, pogosto uporabijo spremembo tonalitete za spremembo razpoloženja
ali značaja skladbe. Te spremembe se lahko osvetlijo s spremembami di-
namike, tempa, artikulacije, četudi niso zapisane v notnem tekstu. Učenci
imajo včasih težave pri slušnem prepoznavanju modulacij. Učitelj jih pri
tem podpre z učenjem prepoznavanja modulacij skozi opazovanje predzna-
kov in aktivno poslušanje. Sčasoma jih učenec začne prepoznavati sam in
uporabljati ustrezne interpretativne odločitve zanje.
Razumevanje harmonije ni zgolj intelektualni proces, temveč omogo-
ča poglobitev občutljivosti za spremembe razpoloženja v skladbi in oboga-
titev čustvenega odziva. Roskellova (2020) navaja primer nenadnega pre-
hoda v oddaljeno tonaliteto, ki lahko pomeni oddaljen spomin ali sanje,
hrepenenje po boljšem svetu ali nenaden občutek izgube smeri ali tal pod
nogami. Le en akord presenečenja nas lahko prestavi v popolnoma drugač-
no čustveno stanje. Po drugi strani tonika predstavlja stabilnost, domač-
nost, občutek prihoda domov. Vrnitev na toniko na koncu fuge ali sonatne
reprize nas pripelje nazaj na začetek, vendar z občutkom obogatitve z vsem,
kar se je zgodilo vmes. (Glej tudi podpoglavje 5.4.7 Tehnične prvine; o soz-
vočnih in razloženih intervalih in akordih).
Ista avtorica (2020) predlaga vprašanja, ki spodbujajo umetniško izra-
žanje skozi harmonsko zavedanje:
– Katere so glavne spremembe tonalitete v skladbi? Kako har-
monski razvoj vpliva na tvoje dojemanje skladbe?
– Kje so glavna mesta razveza?
– So kje posebno presenetljive harmonske spremembe? Kaj pome-
nijo? Kakšen ton bi želel/-a ustvariti?
– So kje presenetljivi ali nepričakovani akordi? Bi bilo prepričljivej-
še, če bi jih igral/-a glasneje, tišje, z drugačno tonsko barvo ali z
nekaj več časa?
– Se harmonija spremeni, ko se ponovi melodija?
– So kje akordi, ki ne pripadajo določeni tonaliteti in se lahko raz-
vežejo v mnoge smeri, kot je zmanjšan septakord ali zvečani akor-
di? Ti se pogosto pojavijo v dramatičnih trenutkih.
– Kje je harmonsko najbolj dramatičen trenutek vsake fraze?
– Kateri akordi so šibkejši, kateri močnejši? Kateri potrebuje največ
poudarka?
236
