Page 234 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 234
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
Ko učenci pridobivajo glasbene izkušnje, začnejo povezovati čustve-
ne odzive z idejami skladatelja. Deliti glasbo, da jo začutijo in se z njo po-
vežejo tudi poslušalci, postane cilj izvajanja. Igranje pravih tonov, ritmov
in ekspresivnih oznak je le prvi korak k muzikalnemu izvajanju; to mora
vsebovati domiselnost in čustva, da je zanimivo in izpolnjujoče tako za iz-
vajalca kot poslušalca. Kljub temu, da se sposobnosti učencev razlikujejo,
je pri veliki večini potrebno vodenje učenja interpretativnih odločitev in
ekspresivnega igranja. Nekateri učenci instinktivno izražajo svoje glasbe-
ne ideje, vendar so te včasih izražene neustrezno. Morda pretiravajo z di-
namiko ali igranje zveni preveč sentimentalno ali brez kontrole ipd. Drugi
spet imajo močan glasbeni instinkt, a ga ne zmorejo izraziti skozi igranje.
Lahko se npr. zavedajo, da je potreben dramatičen crescendo v nekem delu,
a imajo težave z izvedbo; vzroki so lahko osebnost, čustvena pripravljenost
ali fizične omejitve. Nekateri so preveč sramežljivi, da bi izvedli pozornost
zbujajoč ton, drugim manjka koordinacija za izvedbo. Nekaterim pa se zdi,
da izvajajo crescendo, vendar pa za občinstvo ni prepoznavne dinamične
spremembe. Ti učenci v sebi čutijo crescendo in predpostavljajo, da se sli-
ši, a tega, kar igrajo, zares ne poslušajo zares ne poslušajo. Vse te možnos-
ti ne pomenijo, da so učenci nemuzikalni. Morda potrebujejo le vodenje,
ki jim bo pomagalo naučiti se izražati, kar čutijo in slišijo v sebi. Ne glede
na raznolikost muzikalnih dispozicij je možno razvijanje muzikalnosti od
samega začetka, če tehnični in muzikalni razvoj potekata komplementar-
no in s primernim izborom skladb (Jacobson, 2015). Učenci skozi številne
skladbe, ki jih igrajo, začenjajo razumeti, kako raznoliki glasbeni elemen-
ti prispevajo h glasbenemu izrazu. Razmišljajo in vpisujejo v note svoje in-
terpretativne uvide ter jih uporabljajo med vadenjem. Tako so motivirani
za uporabo ekspresivnih elementov na ustrezen in pomensko bogat način.
5.6.1 Razpoloženje, čustvo, značaj skladbe
Tako kot je za izvajanje lepega klavirskega tona pomembno razvijanje teh-
ničnih veščin, je pomembno, da zna učenec skladbo povezati z določenim
razpoloženjem, čustvom ali značajem (Jacobson, 2015). Učitelj lahko glas-
beno izvedbo vodi s podajanjem predlogov o interpretaciji, stilu skladbe in
izrazu, vendar pa mora učenec razumeti tudi razpoloženje, čustvo, značaj
skladbe, da lahko izvedba postane več kot posnemanje učiteljevih idej ali
programirana perfekcija. V zgodnji fazi učenja je razumevanje skladatelje-
vega namena v veliki meri povezano z domišljijo; muzikalno igranje naj bi
bilo spodbujeno skoznjo.
232
Ko učenci pridobivajo glasbene izkušnje, začnejo povezovati čustve-
ne odzive z idejami skladatelja. Deliti glasbo, da jo začutijo in se z njo po-
vežejo tudi poslušalci, postane cilj izvajanja. Igranje pravih tonov, ritmov
in ekspresivnih oznak je le prvi korak k muzikalnemu izvajanju; to mora
vsebovati domiselnost in čustva, da je zanimivo in izpolnjujoče tako za iz-
vajalca kot poslušalca. Kljub temu, da se sposobnosti učencev razlikujejo,
je pri veliki večini potrebno vodenje učenja interpretativnih odločitev in
ekspresivnega igranja. Nekateri učenci instinktivno izražajo svoje glasbe-
ne ideje, vendar so te včasih izražene neustrezno. Morda pretiravajo z di-
namiko ali igranje zveni preveč sentimentalno ali brez kontrole ipd. Drugi
spet imajo močan glasbeni instinkt, a ga ne zmorejo izraziti skozi igranje.
Lahko se npr. zavedajo, da je potreben dramatičen crescendo v nekem delu,
a imajo težave z izvedbo; vzroki so lahko osebnost, čustvena pripravljenost
ali fizične omejitve. Nekateri so preveč sramežljivi, da bi izvedli pozornost
zbujajoč ton, drugim manjka koordinacija za izvedbo. Nekaterim pa se zdi,
da izvajajo crescendo, vendar pa za občinstvo ni prepoznavne dinamične
spremembe. Ti učenci v sebi čutijo crescendo in predpostavljajo, da se sli-
ši, a tega, kar igrajo, zares ne poslušajo zares ne poslušajo. Vse te možnos-
ti ne pomenijo, da so učenci nemuzikalni. Morda potrebujejo le vodenje,
ki jim bo pomagalo naučiti se izražati, kar čutijo in slišijo v sebi. Ne glede
na raznolikost muzikalnih dispozicij je možno razvijanje muzikalnosti od
samega začetka, če tehnični in muzikalni razvoj potekata komplementar-
no in s primernim izborom skladb (Jacobson, 2015). Učenci skozi številne
skladbe, ki jih igrajo, začenjajo razumeti, kako raznoliki glasbeni elemen-
ti prispevajo h glasbenemu izrazu. Razmišljajo in vpisujejo v note svoje in-
terpretativne uvide ter jih uporabljajo med vadenjem. Tako so motivirani
za uporabo ekspresivnih elementov na ustrezen in pomensko bogat način.
5.6.1 Razpoloženje, čustvo, značaj skladbe
Tako kot je za izvajanje lepega klavirskega tona pomembno razvijanje teh-
ničnih veščin, je pomembno, da zna učenec skladbo povezati z določenim
razpoloženjem, čustvom ali značajem (Jacobson, 2015). Učitelj lahko glas-
beno izvedbo vodi s podajanjem predlogov o interpretaciji, stilu skladbe in
izrazu, vendar pa mora učenec razumeti tudi razpoloženje, čustvo, značaj
skladbe, da lahko izvedba postane več kot posnemanje učiteljevih idej ali
programirana perfekcija. V zgodnji fazi učenja je razumevanje skladatelje-
vega namena v veliki meri povezano z domišljijo; muzikalno igranje naj bi
bilo spodbujeno skoznjo.
232
