Page 239 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 239
koncepti in veščine učenja klavirja
– Kako dolgo traja ena harmonija? Če je zadržana čez več taktov,
kako to vpliva na pedalizacijo?
Tudi oblika skladbe ima pomemben vpliv na izbiro interpretacijskih
sredstev. Dele skladb običajno označujemo z velikimi tiskanimi črkami, ki
učencu pomagajo, da jih zlahka prepozna. Začetne skladbe imajo običaj-
no enostavnejše oblike, kot so: AB, ABA, AABB, ABACA. S stopnjevanjem
težavnosti pa postajajo skladbe daljše, modulacije in spremembe tekstu-
re pa kažejo na različne dele skladbe. Posamezni deli skladbe imajo pogos-
to edinstveno dinamiko, artikulacijo, ritem, register. Zaključki teh delov
so včasih označeni z dvojno črto ali znakom za ponavljanje, zaključke po-
sameznih delov pa lahko označujejo tudi ritardandi, diminuendi, crescen-
di, dolgi toni, hitrejši harmonični ritmi in kadence. Učenci se lahko dobro
učijo razumevanja in zavedanja oblike skladb skozi sonatine in sonate kla-
sicističnega obdobja, kjer je jasna struktura fraz in posameznih odsekov s
strukturnimi elementi in karakteristikami.
5.6.3 Melodije in fraze
Preden učenec premišljeno interpretira melodične linije, se mora spozna-
ti z načinom, kako so komponirane. Pogovor o obliki, smeri in obsegu me-
lodije je koristen. Melodije se lahko gibajo s postopnim gibanjem sosednjih
tonov, kromatičnimi postopi, »skoki« oziroma intervali, pogostimi spre-
membami smeri, ponovitvami tonov. Vključujejo motive, fraze, repetici-
je motivov ali fraz, imitacije, sekvence, inverzije, augmentacije, diminuci-
je. Lahko so okrašene s prehodnimi toni, z zadržki ali okraski. Nato učenci
opazujejo, kako ti elementi vplivajo na razpoloženje, značaj, čustvo posa-
mezne skladbe, in uporabijo tehnike za izvedbo ekspresivne interpretacije.
Nekaj predlogov izvajanja (Jacobson, 2015):
– Če melodija raste, izvajajo crescendo. Roskellova (2020) opozarja,
da obstaja mnogo primerov, ko pa to pianistično ne deluje. Zvok
klavirja je v višjih legah šibkejši, in če skušamo siliti crescendo v
vsaki pasaži navzgor, lahko ton na vrhu zveni predirljivo. Veliko
je tudi primerov, ko skladatelji sami napišejo diminuendo v naraš-
čajoče pasaže. Tudi Beethoven v svojih poznih delih na kulmina-
cijske točke fraze pogosto napiše nenaden p ali pp.
– Če melodija pada, izvajajo diminuendo.
– Si vzamejo čas, uporabijo dinamične ali artikulacijske odtenke, če
melodije pogosto spreminjajo smer.
237
– Kako dolgo traja ena harmonija? Če je zadržana čez več taktov,
kako to vpliva na pedalizacijo?
Tudi oblika skladbe ima pomemben vpliv na izbiro interpretacijskih
sredstev. Dele skladb običajno označujemo z velikimi tiskanimi črkami, ki
učencu pomagajo, da jih zlahka prepozna. Začetne skladbe imajo običaj-
no enostavnejše oblike, kot so: AB, ABA, AABB, ABACA. S stopnjevanjem
težavnosti pa postajajo skladbe daljše, modulacije in spremembe tekstu-
re pa kažejo na različne dele skladbe. Posamezni deli skladbe imajo pogos-
to edinstveno dinamiko, artikulacijo, ritem, register. Zaključki teh delov
so včasih označeni z dvojno črto ali znakom za ponavljanje, zaključke po-
sameznih delov pa lahko označujejo tudi ritardandi, diminuendi, crescen-
di, dolgi toni, hitrejši harmonični ritmi in kadence. Učenci se lahko dobro
učijo razumevanja in zavedanja oblike skladb skozi sonatine in sonate kla-
sicističnega obdobja, kjer je jasna struktura fraz in posameznih odsekov s
strukturnimi elementi in karakteristikami.
5.6.3 Melodije in fraze
Preden učenec premišljeno interpretira melodične linije, se mora spozna-
ti z načinom, kako so komponirane. Pogovor o obliki, smeri in obsegu me-
lodije je koristen. Melodije se lahko gibajo s postopnim gibanjem sosednjih
tonov, kromatičnimi postopi, »skoki« oziroma intervali, pogostimi spre-
membami smeri, ponovitvami tonov. Vključujejo motive, fraze, repetici-
je motivov ali fraz, imitacije, sekvence, inverzije, augmentacije, diminuci-
je. Lahko so okrašene s prehodnimi toni, z zadržki ali okraski. Nato učenci
opazujejo, kako ti elementi vplivajo na razpoloženje, značaj, čustvo posa-
mezne skladbe, in uporabijo tehnike za izvedbo ekspresivne interpretacije.
Nekaj predlogov izvajanja (Jacobson, 2015):
– Če melodija raste, izvajajo crescendo. Roskellova (2020) opozarja,
da obstaja mnogo primerov, ko pa to pianistično ne deluje. Zvok
klavirja je v višjih legah šibkejši, in če skušamo siliti crescendo v
vsaki pasaži navzgor, lahko ton na vrhu zveni predirljivo. Veliko
je tudi primerov, ko skladatelji sami napišejo diminuendo v naraš-
čajoče pasaže. Tudi Beethoven v svojih poznih delih na kulmina-
cijske točke fraze pogosto napiše nenaden p ali pp.
– Če melodija pada, izvajajo diminuendo.
– Si vzamejo čas, uporabijo dinamične ali artikulacijske odtenke, če
melodije pogosto spreminjajo smer.
237
