Page 243 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 243
koncepti in veščine učenja klavirja
preprosta navodila. Ta naj služijo le kot osnova za nadaljnje poglobljeno
raziskovanje.
Predlogi za spodbujanje oblikovanja fraz (Jacobson, 2015; Roskell,
2020):
– Petje. Frazo nekajkrat zapojemo in vsakič izpostavimo drug ton.
Opazimo, kako se pomen fraze spremeni z vsako spremembo iz-
postavljenih tonov. Kje bi bil najkrepkejši del fraze? Katera izved-
ba se zdi najnaravnejša? Nato frazo zaigramo in oblikujemo ton
glede na želeni izraz svetlih in senčnih delov.
– Med učenčevim igranjem učitelj v svojem vidnem polju izvaja
večje ali manjše gibe za spodbujanje ustrezne dinamike. To je lah-
ko zelo navdihujoče.
– Učenca spodbujamo, da izvaja pretirano dinamično oblikovanje,
dokler ne zmore kontrolirati subtilnejših dinamičnih sprememb.
– Možno je tudi natančno označevanje dinamike v posamezni fra-
zi. Nekaterim učencem lahko k boljši predstavi in izvedbi poma-
gajo številke, ki označujejo dinamično stopnjo: pp = 1, p = 2, mp =
3 itd.
Roskellova (2020) ob raziskovanju melodij in fraz priporoča razmišlja-
nje o naslednjih vprašanjih:
– Raziščemo osebni odnos z melodijo brez spremljave. Pojemo in
igramo jo na način, ki je za nas najnaravnejši. Kaj nam pripove-
duje, izraža? Kakšno je razpoloženje?
– Nato preverimo dolžine fraz; so običajne ali so kje neobičajne pre-
kinitve ali podaljšanja? So pavze možnost za ustavitev ali so le
kratek dih sredi daljše fraze?
– Pogledamo obliko fraze – kje je najvišji in najnižji ton? Kje je na-
jintenzivnejši trenutek? Ali fraza dinamično narašča proti najviš-
jemu tonu? Kateri toni so krepkejši, šibkejši? So kje posebej ek-
spresivni intervali?
– Pogledamo melodijo v povezavi s preostalo skladbo, z drugimi
glasovi, s spremljavo. Kakšen je vpliv harmonije? Ali fraza modu-
lira? Kateri deli melodije so del podporne harmonije, kateri so di-
sonantni, kateri okrasni toni?
– Poslušamo melodijo v sebi ali jo zapojemo na glas, kolikor mo-
goče lepo in jasno, nato jo zaigramo na klavir. Kaj bi bilo pot-
rebno narediti, da bi melodijo igrali kolikor možno ekspresivno?
241
preprosta navodila. Ta naj služijo le kot osnova za nadaljnje poglobljeno
raziskovanje.
Predlogi za spodbujanje oblikovanja fraz (Jacobson, 2015; Roskell,
2020):
– Petje. Frazo nekajkrat zapojemo in vsakič izpostavimo drug ton.
Opazimo, kako se pomen fraze spremeni z vsako spremembo iz-
postavljenih tonov. Kje bi bil najkrepkejši del fraze? Katera izved-
ba se zdi najnaravnejša? Nato frazo zaigramo in oblikujemo ton
glede na želeni izraz svetlih in senčnih delov.
– Med učenčevim igranjem učitelj v svojem vidnem polju izvaja
večje ali manjše gibe za spodbujanje ustrezne dinamike. To je lah-
ko zelo navdihujoče.
– Učenca spodbujamo, da izvaja pretirano dinamično oblikovanje,
dokler ne zmore kontrolirati subtilnejših dinamičnih sprememb.
– Možno je tudi natančno označevanje dinamike v posamezni fra-
zi. Nekaterim učencem lahko k boljši predstavi in izvedbi poma-
gajo številke, ki označujejo dinamično stopnjo: pp = 1, p = 2, mp =
3 itd.
Roskellova (2020) ob raziskovanju melodij in fraz priporoča razmišlja-
nje o naslednjih vprašanjih:
– Raziščemo osebni odnos z melodijo brez spremljave. Pojemo in
igramo jo na način, ki je za nas najnaravnejši. Kaj nam pripove-
duje, izraža? Kakšno je razpoloženje?
– Nato preverimo dolžine fraz; so običajne ali so kje neobičajne pre-
kinitve ali podaljšanja? So pavze možnost za ustavitev ali so le
kratek dih sredi daljše fraze?
– Pogledamo obliko fraze – kje je najvišji in najnižji ton? Kje je na-
jintenzivnejši trenutek? Ali fraza dinamično narašča proti najviš-
jemu tonu? Kateri toni so krepkejši, šibkejši? So kje posebej ek-
spresivni intervali?
– Pogledamo melodijo v povezavi s preostalo skladbo, z drugimi
glasovi, s spremljavo. Kakšen je vpliv harmonije? Ali fraza modu-
lira? Kateri deli melodije so del podporne harmonije, kateri so di-
sonantni, kateri okrasni toni?
– Poslušamo melodijo v sebi ali jo zapojemo na glas, kolikor mo-
goče lepo in jasno, nato jo zaigramo na klavir. Kaj bi bilo pot-
rebno narediti, da bi melodijo igrali kolikor možno ekspresivno?
241
