Page 244 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 244
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
Kakšna kvaliteta tona bi najmočneje izpostavila občutke? Kakšni
gibi bi najbolje oblikovali frazo? Kakšna dinamika je potrebna?
Katere tone je treba zaigrati tišje?
– Primerjamo različne vstope melodije. Kako se razlikujejo?
Ta in podobna vprašanja učence vodijo k poglobljenemu razmišljanju,
doživljanju in iskanju interpretativnih možnosti. Skoznje se zavedajo, od
kod izvirajo interpretativne odločitve, kar jim omogoča razvijanje samo-
stojnosti in ne zgolj odvisnosti od sledenja učiteljevim idejam.
5.6.4 Dinamika
Kvaliteta tona s številnimi odtenki je pomemben dejavnik komunikacije
in vpliva na čustven odziv poslušalca. Za ustvarjanje lepega tona, bodisi ti-
hega ali glasnega, je pomembna kontrola hitrosti in obsega gibanja roke;
odsotnost nepotrebne napetosti omogoča topel, bogat in lep ton. Tihe od-
seke lahko označimo kot občutljive, krhke, nežne, tople, mirne, žametne,
svilnate, šepetajoče, božajoče, sladke, pridušene. Glasni odseki pa so lahko
močni, težki, pomembni, zmagovalni, odločni, pompozni, ponosni, pogu-
mni, veličastni, strastni in še mnogo drugega. Če je pozornost usmerjena
na čustvo, značaj ali razpoloženje, je manj verjetnosti, da bi glasni toni zve-
neli neprijetno. Roskellova (2020) opozarja, da četudi skladatelj na vrhun-
cu skladbe zapiše fff, to ne pomeni vnaprej dogovorjene ravni decibelov,
temveč samo obvešča izvajalca, da je to čustveno najnapetejši del sklad-
be. Močan pianist z dobro koordinacijo bo zlahka igral z bogatim tonom,
drobnejši in manj izkušen bo morda to težje izvedel brez napetosti ali nep-
rimerne ostrine. Dramatičnost bo torej moral doseči z drugimi sredstvi,
kot so močnejši dinamični kontrasti; subtilnejši piano bo omogočil dra-
matičnejši crescendo. Dinamične oznake je, torej, zmeraj treba pretehtati v
kontekstu.
Posamezen opis lahko učenec izkusi skozi gib, kot je, recimo, ponosna
hoja, in nato to zaigra s podobnim fizičnim občutkom. Tudi uporaba barv
lahko pripomore k bogatejši in subtilnejši dinamični izvedbi. Raznolikost
barvnih odtenkov lahko učencem pomaga razumeti kvaliteto dinamične
raznolikosti. Barvne odtenke poiščemo skupaj z učencem; npr., roza za p,
vijolična za mp, oranžna za f. Za ustvarjanje »občutljivega roza piana« lah-
ko učitelj predlaga igranje v bližini tipk in počasno spuščanje z rahlim ver-
tikalnim gibom, za »svetel oranžen« forte pa več energije in večje gibe.
242
Kakšna kvaliteta tona bi najmočneje izpostavila občutke? Kakšni
gibi bi najbolje oblikovali frazo? Kakšna dinamika je potrebna?
Katere tone je treba zaigrati tišje?
– Primerjamo različne vstope melodije. Kako se razlikujejo?
Ta in podobna vprašanja učence vodijo k poglobljenemu razmišljanju,
doživljanju in iskanju interpretativnih možnosti. Skoznje se zavedajo, od
kod izvirajo interpretativne odločitve, kar jim omogoča razvijanje samo-
stojnosti in ne zgolj odvisnosti od sledenja učiteljevim idejam.
5.6.4 Dinamika
Kvaliteta tona s številnimi odtenki je pomemben dejavnik komunikacije
in vpliva na čustven odziv poslušalca. Za ustvarjanje lepega tona, bodisi ti-
hega ali glasnega, je pomembna kontrola hitrosti in obsega gibanja roke;
odsotnost nepotrebne napetosti omogoča topel, bogat in lep ton. Tihe od-
seke lahko označimo kot občutljive, krhke, nežne, tople, mirne, žametne,
svilnate, šepetajoče, božajoče, sladke, pridušene. Glasni odseki pa so lahko
močni, težki, pomembni, zmagovalni, odločni, pompozni, ponosni, pogu-
mni, veličastni, strastni in še mnogo drugega. Če je pozornost usmerjena
na čustvo, značaj ali razpoloženje, je manj verjetnosti, da bi glasni toni zve-
neli neprijetno. Roskellova (2020) opozarja, da četudi skladatelj na vrhun-
cu skladbe zapiše fff, to ne pomeni vnaprej dogovorjene ravni decibelov,
temveč samo obvešča izvajalca, da je to čustveno najnapetejši del sklad-
be. Močan pianist z dobro koordinacijo bo zlahka igral z bogatim tonom,
drobnejši in manj izkušen bo morda to težje izvedel brez napetosti ali nep-
rimerne ostrine. Dramatičnost bo torej moral doseči z drugimi sredstvi,
kot so močnejši dinamični kontrasti; subtilnejši piano bo omogočil dra-
matičnejši crescendo. Dinamične oznake je, torej, zmeraj treba pretehtati v
kontekstu.
Posamezen opis lahko učenec izkusi skozi gib, kot je, recimo, ponosna
hoja, in nato to zaigra s podobnim fizičnim občutkom. Tudi uporaba barv
lahko pripomore k bogatejši in subtilnejši dinamični izvedbi. Raznolikost
barvnih odtenkov lahko učencem pomaga razumeti kvaliteto dinamične
raznolikosti. Barvne odtenke poiščemo skupaj z učencem; npr., roza za p,
vijolična za mp, oranžna za f. Za ustvarjanje »občutljivega roza piana« lah-
ko učitelj predlaga igranje v bližini tipk in počasno spuščanje z rahlim ver-
tikalnim gibom, za »svetel oranžen« forte pa več energije in večje gibe.
242
