Page 28 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
ali se morda prepiše k drugemu učitelju ali celo inštrumentu ali pa nadalju-
je s šolanjem na višji stopnji še dve leti, torej do 8. razreda. Nekateri nadar-
jeni učenci pa nadaljujejo s šolanjem na srednji stopnji in se lahko na pot
profesionalnega glasbenika in pedagoga usmerijo skozi univerzitetni študij.
Učitelj klavirja s poglobljenim poznavanjem klavirske igre in učnega pro-
cesa ter s pomočjo učnih načrtov in šolske organizacije organizira časovni
in vsebinski potek učnih ur, šolskih in izvenšolskih nastopov ter tekmovanj
in podaja smernice za učenčevo domače delo. Skozi večletni individualni
pouk klavirja se tako med učiteljem in učencem razvije pomemben proces
odnosne dinamike. Učitelj tako s svojim strokovnim znanjem in profesio-
nalnostjo kot tudi s svojo osebnostjo učencu predstavlja pomemben vzor.
Raziskava karakteristik učiteljev inštrumenta in napredka mladih inštru-
mentalistov (Davidson idr., 1998) je pokazala nekaj ključnih učiteljevih ka-
rakteristik za razvoj uspešnih glasbenikov. V raziskavo je bilo vključenih
257 glasbenikov med 8. in 18. letom, ki so bili razdeljeni v pet skupin, od vi-
soko uspešnih do »bivših« glasbenikov. Uspešnejši učenci so prve učitelje
označili kot prijateljske, zgovorne, sproščene, spodbudne, tople, neuspeš-
ni učenci pa kot neprijazne in nestrokovne. Starejši učenci pa ob učiteljevih
osebnostnih kvalitetah cenijo tudi njegovo strokovno udejstvovanje in jim
je pomembno slišati njegove uspešne glasbene nastope. Uspešni učenci so
svoje kasnejše učitelje ocenili kot izvajalsko in profesionalno kompetentne.
To kaže na pomembno vlogo učiteljeve osebnosti pri poučevanju klavirja.
Dober učitelj naj bi torej posedoval številne veščine, ki jih poudarja-
jo mnogi avtorji (Etts, 2004; Jacobson, 2006; Lyke idr., 1996; Timakin, 1998;
Zlatar, 2015) in jih predstavljam v nadaljevanju; nekatere nam grejo zlahka,
nekaterih se učimo vse življenje. Izkušnje nam omogočajo, da reflektiramo
svoje pedagoško delo, ovrednotimo močne plati in se zavedamo šibkejših,
kjer potrebujemo podporo.
Spodbujanje ljubezni do glasbe in glasbenega izražanja. To učitelj dose-
ga skozi lastno ljubezen do glasbe, z igranjem za učence, s poslušanjem kva-
litetnih posnetkov z učenci, z izbiranjem skladb, ki se jih učenci z veseljem
učijo, in s pomočjo ter spodbujanjem učencev, da se muzikalno izražajo.
Navdihovanje. Učenci bodo verjetno bolj motivirani za vadenje in se
bodo veselili naslednje učne ure, če učitelj nad njimi pokaže navdušenje
in so učne ure polne energije ter elementov presenečenja. Učitelji, katerih
osebnost je bolj introspektivna, analitična in intelektualna, se morajo bolj
potruditi za vnos vitalnosti v poučevanje. Učitelji so navdihujoči, ko imajo
nenasitno željo po učenju, izražanju ljubezni do glasbene lepote in so stra-
26
ali se morda prepiše k drugemu učitelju ali celo inštrumentu ali pa nadalju-
je s šolanjem na višji stopnji še dve leti, torej do 8. razreda. Nekateri nadar-
jeni učenci pa nadaljujejo s šolanjem na srednji stopnji in se lahko na pot
profesionalnega glasbenika in pedagoga usmerijo skozi univerzitetni študij.
Učitelj klavirja s poglobljenim poznavanjem klavirske igre in učnega pro-
cesa ter s pomočjo učnih načrtov in šolske organizacije organizira časovni
in vsebinski potek učnih ur, šolskih in izvenšolskih nastopov ter tekmovanj
in podaja smernice za učenčevo domače delo. Skozi večletni individualni
pouk klavirja se tako med učiteljem in učencem razvije pomemben proces
odnosne dinamike. Učitelj tako s svojim strokovnim znanjem in profesio-
nalnostjo kot tudi s svojo osebnostjo učencu predstavlja pomemben vzor.
Raziskava karakteristik učiteljev inštrumenta in napredka mladih inštru-
mentalistov (Davidson idr., 1998) je pokazala nekaj ključnih učiteljevih ka-
rakteristik za razvoj uspešnih glasbenikov. V raziskavo je bilo vključenih
257 glasbenikov med 8. in 18. letom, ki so bili razdeljeni v pet skupin, od vi-
soko uspešnih do »bivših« glasbenikov. Uspešnejši učenci so prve učitelje
označili kot prijateljske, zgovorne, sproščene, spodbudne, tople, neuspeš-
ni učenci pa kot neprijazne in nestrokovne. Starejši učenci pa ob učiteljevih
osebnostnih kvalitetah cenijo tudi njegovo strokovno udejstvovanje in jim
je pomembno slišati njegove uspešne glasbene nastope. Uspešni učenci so
svoje kasnejše učitelje ocenili kot izvajalsko in profesionalno kompetentne.
To kaže na pomembno vlogo učiteljeve osebnosti pri poučevanju klavirja.
Dober učitelj naj bi torej posedoval številne veščine, ki jih poudarja-
jo mnogi avtorji (Etts, 2004; Jacobson, 2006; Lyke idr., 1996; Timakin, 1998;
Zlatar, 2015) in jih predstavljam v nadaljevanju; nekatere nam grejo zlahka,
nekaterih se učimo vse življenje. Izkušnje nam omogočajo, da reflektiramo
svoje pedagoško delo, ovrednotimo močne plati in se zavedamo šibkejših,
kjer potrebujemo podporo.
Spodbujanje ljubezni do glasbe in glasbenega izražanja. To učitelj dose-
ga skozi lastno ljubezen do glasbe, z igranjem za učence, s poslušanjem kva-
litetnih posnetkov z učenci, z izbiranjem skladb, ki se jih učenci z veseljem
učijo, in s pomočjo ter spodbujanjem učencev, da se muzikalno izražajo.
Navdihovanje. Učenci bodo verjetno bolj motivirani za vadenje in se
bodo veselili naslednje učne ure, če učitelj nad njimi pokaže navdušenje
in so učne ure polne energije ter elementov presenečenja. Učitelji, katerih
osebnost je bolj introspektivna, analitična in intelektualna, se morajo bolj
potruditi za vnos vitalnosti v poučevanje. Učitelji so navdihujoči, ko imajo
nenasitno željo po učenju, izražanju ljubezni do glasbene lepote in so stra-
26
