Page 31 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

učitelj klavirja

izkušenj, odgovore in reagiranja, spodbudo in priznanje ter regulacije
konfliktnih situacij.« (Sagernik Kovačič, 2016, str. 140) Dobri učitelji pre-
našajo koncepte jedrnato in jasno ter vedo, da je pri pojasnilih bolje manj
govoriti in več demonstrirati, igrati. Dobro komunicirajo tako z učenci kot
njihovimi starši ter tudi s svojimi kolegi. Učitelj mora resnično, empatično
poslušati in pretehtati učenčeva razmišljanja. Resnično poslušanje zahte-
va vajo in zavesten napor, da se vzdržimo prekinjanja učenca in da ostaja-
mo prisotni, torej da nam misli ne uhajajo. Še posebej v konfliktnih situa-
cijah je pomembno govoriti osebno, torej uporabljati »jaz« stavke (Gordon,
1983), ki se nanašajo na doživljanje govorca in ne na negativno vrednotenje
učenca. Učitelj s tem sporoča, da gre za subjektivno prepričanje in dopušča
prostor za druge percepcije ali mišljenja. »Jaz«-sporočila so sestavljena iz
treh delov: poimenovanja nesprejemljivega vedenja, ki je v učitelju povzro-
čilo problem, konkretnega opisa posledic, ki jih povzročajo naštete okoliš-
čine, in čustvenega stanja ob teh posledicah. »Jaz«-sporočilo tako vsebu-
je čustvo ter besede »ko«, »kadar«, »ker«. Namesto stavkov, kot je »spet nisi
vadil«, ki jih lahko učenec sliši in razume kot »slab sem«, »kriv sem« ipd. in
tako slabšajo odnos med njim in učiteljem, »jaz«-stavek uporabimo v sme-
ri: »Kadar prideš na uro nepripravljen, sem jezen, ker imam občutek, da ne
spoštuješ najinih dogovorov, ki so zame pomembni.« To sovpada s formu-
lo nenasilne komunikacije (Rosenberg, 2004), pri kateri:
– povemo, kaj smo opazili (ko vidim, slišim …);
– povemo, kaj ob opaženem čutimo, brez primešanih misli (se po-

čutim …);
– povemo, katere naše potrebe so povezane s tem, kar smo občutili

(ker potrebujem …);
– povemo predlog, prošnjo, pričakovanje (bi prosil, bi mi veliko po-

menilo, bi cenil, bi me veselilo …).
Prav tako dobrodošli pa so tudi »mi«- oziroma »midva«-stavki (Burr,
1990), ki predvidevajo, da sta v našem primeru tako učitelj kot učenec vple-
tena v določeno situacijo, povezana in odgovorna za skupno reševanje pro-
blema, pri čemer je emocionalna razdalja med njima manjša kot pri »jaz«-
-stavkih, npr.: »Poglejva, kako lahko rešiva tehnični izziv te pasaže.«
Nasprotno pa t. i. razdiralni jezik (Rosenberg, 2004) vključuje:
– diagnosticiranje in etiketiranje (ti si len, nesramen, nesposoben ...);
– okrivljanje (nič ne vadiš; neštetokrat ti moram povedati eno in
isto ...);

29