Page 34 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 34
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
Te veščine razvijamo postopno. Ovrednotimo vse, kar nam gre dobro,
hkrati pa prepoznavamo, kje smo neučinkoviti, znamo prositi za sodelova-
nje in pomoč, znamo pa tudi sami podpirati druge, tako v trenutkih uspeš-
nosti kot neuspešnosti. Tako razvijamo pristno spoštovanje sebe in drugih.
Potrebna je pripravljenost za vseživljenjsko učenje na različnih področjih
in odkrivanja sebe skozi odnose. Ti nam omogočajo, da nezavedne odzive
spreminjamo v ustreznejše zavedajoče odgovore. Pomembna pa je tudi skrb
zase, tako glede profesionalnih kot tudi osebnih potreb. Ko smo notranje
zadovoljni in sproščeni, smo dovzetnejši za potrebe učencev. Občutljivo
zaznavanje učenčevega notranjega življenja ustvarja atmosfero, v kateri
lahko pride do resničnega stika in učenje postane živo, vitalno ter uspešno.
Učenca k uspešnemu učenju ne moremo prisiliti, lahko ga le povabimo; to
odpre pot do samostojnosti in odgovornosti. Le z lastno hoteno dejavnostjo
bo lahko uspešno in zadovoljujoče usvajal znanja, veščine, bogastvo in le-
pote klavirske umetnosti.
2.2 Odnos z učencem
Medčloveški odnos ima mogočen vpliv na kateri koli možganski proces,
vključno z učenjem, motivacijo, ustvarjalnostjo. Kognitivni, čutni, čustve-
ni in motorični procesi so neločljivo povezani v nas, saj vse naše zazna-
ve, predstave, misli potekajo kot odnosi med molekulami in kot medce-
lična komunikacija. Tako čustveno nevtralno poučevanje ni mogoče, kajti
čustva so vpletena v vse, kar mislimo, govorimo, delamo. To pomeni, da so
tudi kognitivne operacije možganov čustveno obarvane. Tako pedagoške
in psihološke kot tudi nevroznanstvene študije odkrivajo pomembno vlo-
go čustev pri učenju in poučevanju (Hargreaves, 1998; Seli idr., 2016; Tyng
idr., 2017; Um idr., 2012).
2.2.1 Vloga čustev
Učenci izkušajo veliko različnih čustev, ki lahko imajo globoke učin-
ke na njihovo pozornost, motivacijo, izbiro strategij, načrtovanje učenja
in preverjanje napredka – samovrednotenje učenja, prav tako pa tudi na
njihov osebnostni razvoj in zdravje. Lahko so prijetno vznemirjeni ob
učenju novih skladb, se veselijo in upajo na uspeh ob vadenju in nastopih,
so ponosni na svoje dosežke ali presenečeni nad tem, kar že zmorejo, ali
pa jih je strah morebitnega neuspeha, neodobravanja učitelja, staršev, jih je
sram slabe ocene ali premajhnega napredka, jim je dolgčas pri učnih urah,
so jezni, če napredek ne pride zlahka itd. Hkrati s seboj prinašajo čustva iz
32
Te veščine razvijamo postopno. Ovrednotimo vse, kar nam gre dobro,
hkrati pa prepoznavamo, kje smo neučinkoviti, znamo prositi za sodelova-
nje in pomoč, znamo pa tudi sami podpirati druge, tako v trenutkih uspeš-
nosti kot neuspešnosti. Tako razvijamo pristno spoštovanje sebe in drugih.
Potrebna je pripravljenost za vseživljenjsko učenje na različnih področjih
in odkrivanja sebe skozi odnose. Ti nam omogočajo, da nezavedne odzive
spreminjamo v ustreznejše zavedajoče odgovore. Pomembna pa je tudi skrb
zase, tako glede profesionalnih kot tudi osebnih potreb. Ko smo notranje
zadovoljni in sproščeni, smo dovzetnejši za potrebe učencev. Občutljivo
zaznavanje učenčevega notranjega življenja ustvarja atmosfero, v kateri
lahko pride do resničnega stika in učenje postane živo, vitalno ter uspešno.
Učenca k uspešnemu učenju ne moremo prisiliti, lahko ga le povabimo; to
odpre pot do samostojnosti in odgovornosti. Le z lastno hoteno dejavnostjo
bo lahko uspešno in zadovoljujoče usvajal znanja, veščine, bogastvo in le-
pote klavirske umetnosti.
2.2 Odnos z učencem
Medčloveški odnos ima mogočen vpliv na kateri koli možganski proces,
vključno z učenjem, motivacijo, ustvarjalnostjo. Kognitivni, čutni, čustve-
ni in motorični procesi so neločljivo povezani v nas, saj vse naše zazna-
ve, predstave, misli potekajo kot odnosi med molekulami in kot medce-
lična komunikacija. Tako čustveno nevtralno poučevanje ni mogoče, kajti
čustva so vpletena v vse, kar mislimo, govorimo, delamo. To pomeni, da so
tudi kognitivne operacije možganov čustveno obarvane. Tako pedagoške
in psihološke kot tudi nevroznanstvene študije odkrivajo pomembno vlo-
go čustev pri učenju in poučevanju (Hargreaves, 1998; Seli idr., 2016; Tyng
idr., 2017; Um idr., 2012).
2.2.1 Vloga čustev
Učenci izkušajo veliko različnih čustev, ki lahko imajo globoke učin-
ke na njihovo pozornost, motivacijo, izbiro strategij, načrtovanje učenja
in preverjanje napredka – samovrednotenje učenja, prav tako pa tudi na
njihov osebnostni razvoj in zdravje. Lahko so prijetno vznemirjeni ob
učenju novih skladb, se veselijo in upajo na uspeh ob vadenju in nastopih,
so ponosni na svoje dosežke ali presenečeni nad tem, kar že zmorejo, ali
pa jih je strah morebitnega neuspeha, neodobravanja učitelja, staršev, jih je
sram slabe ocene ali premajhnega napredka, jim je dolgčas pri učnih urah,
so jezni, če napredek ne pride zlahka itd. Hkrati s seboj prinašajo čustva iz
32
