Page 36 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
čutni, svojim učencem pomagajo regulirati občutja tako, da se z njimi po-
vežejo, uglasijo in znova vzpostavijo ravnovesje. Čustvo zaznamo skozi stik
s telesom, ki sporoča navodila, in se umiri ter sprosti, ko sporočila ujame-
mo in izpolnimo. Zavedanje in regulacijo sporočil vodimo s pomočjo ra-
zuma (Gašperlin, 2016 v Sagernik Kovačič, 2016). Učitelj, ki je v stiku s se-
boj, zmore ozavestiti afekt (jezo, strah, sram …), ki ga čuti ob učencu, ki
preko tega afekta išče stik. Učenca vodi njegov ponotranjen model izku-
šenj od najzgodnejšega obdobja, na podlagi katerih oblikuje svoje predsta-
ve o zunanjem svetu, in vpliva na njegov način zaznavanja, interpretacije
ter vedenja. Salzberger idr. (1999, v Sagernik Kovačič, 2016) pravijo, da npr.
učenec, ki prihaja iz nasilne družine in je vajen kaznovanja, lahko le-to ne-
zavedno pričakuje tudi od učitelja in drugih avtoritet. Z nesramnim ve-
denjem tako pri učitelju zbuja občutja besa, ki učitelja silijo h kaznovanju.
Učenec, ki idealizira svoje starše ter živi v družini z nejasnimi razmejitva-
mi, lahko pričakuje, da bo učitelja očaral s svojim šarmom namesto z željo
po iskrenem priznanju zaradi vloženega truda, dela in dosežkov. Učencu,
ki z vedenjem izziva željo po kaznovanju, lahko učitelj s poznavanjem pre-
nosa čutenj pomaga s svojo odločno in dobronamerno držo ter tako prese-
že njegova pričakovanja in prepričanja, da je lik avtoritete grozeč. Za učen-
čevim laskavim dobrikanjem lahko razpozna iskanje objekta občudovanja
in idealiziranja ter ne podleže idealizaciji, temveč zmore učencu s svojim
zgledom pokazati, kako ne išče popolnosti, ampak si prizadeva tolerirati
pomanjkljivosti.
Sagernik Kovačičeva (2016, str. 155) med drugim podaja primere regu-
lacije strahu, ko je le-ta močan:
Učitelj lahko opazi stisko učenca, ki se pojavi že ob pogledu na
etudo, ki čaka na notnem stojalu. Velike oči, rahla stiska v grlu
in neviden trepet v rokah so telesni občutki, ki učitelju sporoča-
jo strah. Ob tem ima na izbiro mnogo odločitev (zanikanje, ob-
sojanje, minimaliziranje …), ki jih izbere na podlagi lastnih iz-
kušenj in sposobnosti soočanja s strahom. Učitelj, ki zmore biti v
stiku s strahom, ga sočutje vodi do razumnih rešitev in lahko naj-
de besede, ki bi ga umirile, npr.: »Verjamem, da te postane strah
ob pogledu na toliko not, kako boš zmogel. Dajva počasi.« Telo
mu znova sporoči, koliko se je umiril strah učenca. Za regulacijo
tako rahle napetosti je dovolj že kanček regulacije in hitro nastopi
čas za optimalno učenje. S takšnim ravnanjem učitelj učencu za-
gotavlja, da mu verjame, ga poskuša razumeti in ga celostno spre-
34
čutni, svojim učencem pomagajo regulirati občutja tako, da se z njimi po-
vežejo, uglasijo in znova vzpostavijo ravnovesje. Čustvo zaznamo skozi stik
s telesom, ki sporoča navodila, in se umiri ter sprosti, ko sporočila ujame-
mo in izpolnimo. Zavedanje in regulacijo sporočil vodimo s pomočjo ra-
zuma (Gašperlin, 2016 v Sagernik Kovačič, 2016). Učitelj, ki je v stiku s se-
boj, zmore ozavestiti afekt (jezo, strah, sram …), ki ga čuti ob učencu, ki
preko tega afekta išče stik. Učenca vodi njegov ponotranjen model izku-
šenj od najzgodnejšega obdobja, na podlagi katerih oblikuje svoje predsta-
ve o zunanjem svetu, in vpliva na njegov način zaznavanja, interpretacije
ter vedenja. Salzberger idr. (1999, v Sagernik Kovačič, 2016) pravijo, da npr.
učenec, ki prihaja iz nasilne družine in je vajen kaznovanja, lahko le-to ne-
zavedno pričakuje tudi od učitelja in drugih avtoritet. Z nesramnim ve-
denjem tako pri učitelju zbuja občutja besa, ki učitelja silijo h kaznovanju.
Učenec, ki idealizira svoje starše ter živi v družini z nejasnimi razmejitva-
mi, lahko pričakuje, da bo učitelja očaral s svojim šarmom namesto z željo
po iskrenem priznanju zaradi vloženega truda, dela in dosežkov. Učencu,
ki z vedenjem izziva željo po kaznovanju, lahko učitelj s poznavanjem pre-
nosa čutenj pomaga s svojo odločno in dobronamerno držo ter tako prese-
že njegova pričakovanja in prepričanja, da je lik avtoritete grozeč. Za učen-
čevim laskavim dobrikanjem lahko razpozna iskanje objekta občudovanja
in idealiziranja ter ne podleže idealizaciji, temveč zmore učencu s svojim
zgledom pokazati, kako ne išče popolnosti, ampak si prizadeva tolerirati
pomanjkljivosti.
Sagernik Kovačičeva (2016, str. 155) med drugim podaja primere regu-
lacije strahu, ko je le-ta močan:
Učitelj lahko opazi stisko učenca, ki se pojavi že ob pogledu na
etudo, ki čaka na notnem stojalu. Velike oči, rahla stiska v grlu
in neviden trepet v rokah so telesni občutki, ki učitelju sporoča-
jo strah. Ob tem ima na izbiro mnogo odločitev (zanikanje, ob-
sojanje, minimaliziranje …), ki jih izbere na podlagi lastnih iz-
kušenj in sposobnosti soočanja s strahom. Učitelj, ki zmore biti v
stiku s strahom, ga sočutje vodi do razumnih rešitev in lahko naj-
de besede, ki bi ga umirile, npr.: »Verjamem, da te postane strah
ob pogledu na toliko not, kako boš zmogel. Dajva počasi.« Telo
mu znova sporoči, koliko se je umiril strah učenca. Za regulacijo
tako rahle napetosti je dovolj že kanček regulacije in hitro nastopi
čas za optimalno učenje. S takšnim ravnanjem učitelj učencu za-
gotavlja, da mu verjame, ga poskuša razumeti in ga celostno spre-
34
