Page 38 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
2.2.3 Empatija
Osnova regulacije čustev je empatično poslušanje. Učenčev občutek, da je
viden, slišan, sprejet takšen, kot je, ima velik pomen v procesu učenja kla-
virja. Želja po izražanju skozi glasbo je povezana z željo po komunikaciji.
Če se učitelj torej zares zanima za učenca, za njegovo notranje življenje, do-
življanje, če se je sposoben empatično vživljati, usklajevati, je možnost, da
bo le-ta imel željo po glasbenem izražanju, po vadenju, po učenju mnogo
večja. Spodbudno in podpirajoče okolje, ki ga tako poudarjajo mnogi kla-
virski pedagogi, ima svoje korenine prav v občutenem odnosu med učite-
ljem in učencem. Empatija je ena bistvenih prvin takšnega odnosa. Učenci
si želijo biti videni in sprejeti takšni, kot so, in si želijo, da se z njimi rav-
na prijazno, s sočutjem, z razumevanjem in s spoštovanjem. Učiteljeva spo-
sobnost empatije učencu to omogoča. Če negujemo empatijo, skušamo vi-
deti skozi učenčeve oči. Skušamo razumeti, kaj čuti ali doživlja. Pozorni
smo na to, kaj se dogaja v določenem trenutku, in to vključuje tudi zaveda-
nje naših lastnih občutkov. Podoživljamo jih, hkrati pa ostajamo osredoto-
čeni na učenca in na vprašanje, kaj bi mu koristilo. Do učencev smo em-
patični tako v trenutkih neuspeha kot v trenutkih zmagoslavja. Učenčevo
zaupanje nastaja iz občutka, da se čuti občutenega. V takšnem zaupanju
nastajajo pogoji uspešnega in tudi zdravega učenja ter poučevanja in not-
ranje motivacije.
Empatično poslušanje (Rosenberg, 2004) torej ni dajanje nasvetov, pri-
povedovanje svojih zgodb, pomilovanje, tolažba, zasliševanje. Je tiha priso-
tnost, osredotočanje na bistvo, ki je pogosto skrito izza besed; na potrebe,
vrednote in kvalitete. Je sledenje dogajanju, življenju v drugem z vsem svo-
jim bitjem, s povzemanjem bistva in preverjanjem, če smo prav razumeli.
2.2.4 Čuječnost
Čuječnost je vse bolj prepoznana kot bistveno izobraževalno sredstvo.
Razvija pozornost, čustveno in kognitivno razumevanje, telesno zaveda-
nje in koordinacijo ter tudi interpersonalno zavedanje in veščine (Hanh,
2011). Vse to je tako zelo pomembno tudi pri vzgoji mladega glasbenika.
Pri čuječnosti gre za sprejemajoče zavedanje tega, kar doživljamo v seda-
njem trenutku; zavedanje dihanja, posameznih korakov pri hoji, posame-
znih tonov, gibov ob vadenju klavirja ipd. To nam omogoča, da se posveti-
mo trenutnim dejavnostim, kar sprošča in osvobaja nepotrebnih bremen,
hkrati pa omogoča zavedanje svoje edinstvenosti in moči. Vsi imamo mož-
nost postati čuječi, če le vadimo v vsakodnevnih dejavnostih. Obstajajo pa
36
2.2.3 Empatija
Osnova regulacije čustev je empatično poslušanje. Učenčev občutek, da je
viden, slišan, sprejet takšen, kot je, ima velik pomen v procesu učenja kla-
virja. Želja po izražanju skozi glasbo je povezana z željo po komunikaciji.
Če se učitelj torej zares zanima za učenca, za njegovo notranje življenje, do-
življanje, če se je sposoben empatično vživljati, usklajevati, je možnost, da
bo le-ta imel željo po glasbenem izražanju, po vadenju, po učenju mnogo
večja. Spodbudno in podpirajoče okolje, ki ga tako poudarjajo mnogi kla-
virski pedagogi, ima svoje korenine prav v občutenem odnosu med učite-
ljem in učencem. Empatija je ena bistvenih prvin takšnega odnosa. Učenci
si želijo biti videni in sprejeti takšni, kot so, in si želijo, da se z njimi rav-
na prijazno, s sočutjem, z razumevanjem in s spoštovanjem. Učiteljeva spo-
sobnost empatije učencu to omogoča. Če negujemo empatijo, skušamo vi-
deti skozi učenčeve oči. Skušamo razumeti, kaj čuti ali doživlja. Pozorni
smo na to, kaj se dogaja v določenem trenutku, in to vključuje tudi zaveda-
nje naših lastnih občutkov. Podoživljamo jih, hkrati pa ostajamo osredoto-
čeni na učenca in na vprašanje, kaj bi mu koristilo. Do učencev smo em-
patični tako v trenutkih neuspeha kot v trenutkih zmagoslavja. Učenčevo
zaupanje nastaja iz občutka, da se čuti občutenega. V takšnem zaupanju
nastajajo pogoji uspešnega in tudi zdravega učenja ter poučevanja in not-
ranje motivacije.
Empatično poslušanje (Rosenberg, 2004) torej ni dajanje nasvetov, pri-
povedovanje svojih zgodb, pomilovanje, tolažba, zasliševanje. Je tiha priso-
tnost, osredotočanje na bistvo, ki je pogosto skrito izza besed; na potrebe,
vrednote in kvalitete. Je sledenje dogajanju, življenju v drugem z vsem svo-
jim bitjem, s povzemanjem bistva in preverjanjem, če smo prav razumeli.
2.2.4 Čuječnost
Čuječnost je vse bolj prepoznana kot bistveno izobraževalno sredstvo.
Razvija pozornost, čustveno in kognitivno razumevanje, telesno zaveda-
nje in koordinacijo ter tudi interpersonalno zavedanje in veščine (Hanh,
2011). Vse to je tako zelo pomembno tudi pri vzgoji mladega glasbenika.
Pri čuječnosti gre za sprejemajoče zavedanje tega, kar doživljamo v seda-
njem trenutku; zavedanje dihanja, posameznih korakov pri hoji, posame-
znih tonov, gibov ob vadenju klavirja ipd. To nam omogoča, da se posveti-
mo trenutnim dejavnostim, kar sprošča in osvobaja nepotrebnih bremen,
hkrati pa omogoča zavedanje svoje edinstvenosti in moči. Vsi imamo mož-
nost postati čuječi, če le vadimo v vsakodnevnih dejavnostih. Obstajajo pa
36
