Page 57 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
načrtovanje pouk a
ritmični elementi glasbe sami po sebi spodbudijo gibanje telesa. Razen tega
v učno uro prispevajo dodatno dinamičnost, živost in pestrost.
Razvijanje občutka za enakomeren pulz. Učenca povabimo v hojo po
prostoru ob učiteljevi klavirski spremljavi ali ritmični spremljavi ploska-
nja, trkanja na bobenček ali tamburin. Učitelj z igranjem na klavir ali rit-
mično spremljavo najprej sledi učencu oziroma pulzu njegovih korakov.
Dodaja presenečenja, kot nenadno prenehanje igranja, pri čemer naj se uče-
nec ustavi. Tu in tam lahko vmes igra en visok ton ali akord, pri čemer uče-
nec skoči, ali igra nizek ton ali akord, pri čemer učenec počepne ipd. Tako
bo učenec povezal tisto, kar sliši, s tistim, kar dela. Ko to usvoji, pa s pul-
zom svojih korakov sledi učiteljevi klavirski ali ritmični spremljavi ali glas-
bi na posnetku.
Razvijanje občutka za ritem. Učitelj ploska, trka, izgovarja zloge
(»pam«, »ta« ipd.) ali na enem tonu igra raznolike ritmične motive, ki
jih učenec ponovi. Nato vlogi obrnemo in učitelj ponavlja učenčeve mo-
tive. Sledi igranje ritmičnega vprašanja in odgovora (glej podpoglavje 5.2
Ritmični koncepti in veščine).
3.3.4 Ustrezna uporaba telesa, ki igra
Od vsega začetka je potrebno skrbno in kontinuirano pozornost name-
niti svobodni ter učinkoviti uporabi telesa, ki igra, saj bo le tako možen
ustrezen in uspešen razvoj glasbeno-pianističnih veščin. Fiziologijo telesa,
ki igra, vključno z ozaveščanjem in s sproščanjem posameznih delov tele-
sa, podrobneje obravnavamo v podpoglavjih od 4.4.1 do 4.4.4., tukaj pa se
osredotočamo na osnove sedenja in postavitve roke, kar se začne uvajati na
začetnih učnih urah.
Sedenje ob klavirju. Težo je potrebno uravnovesiti na dveh sednih kos-
teh na dnu medenice in čutiti hrbtenico vse do glave, ki počiva na najvišjem
vretencu. Glava je usmerjena navzgor in ne navzdol ali naprej. Vrat je dolg.
Hrbet mora biti podaljšan udobno, ne pa pretirano, saj to povzroča mišič-
ne napetosti. Učenci naj sedijo v takšni višini, da je podlaket v višini tipk.
Klavirski stol mora biti nastavljiv za vsakega posameznega učenca na ustre-
zno višino, sicer lahko učenci razvijejo navado igranja s prenizko postavlje-
nim zapestjem ali dvigujejo zapestje za vsak posamezni ton, kar povzroča
napetosti in pretirano uporabo energije. Sedeti je potrebno na sprednjem
robu stola, tako da je teža razporejena na način, ki omogoča prosto gibanje
trupa. Gibi morajo potekati iz kolčnega sklepa, tako se izognemo upogiba-
nju vratu in pasu. Center telesa naj bo v liniji tona d1 na sredini klaviature;
55
ritmični elementi glasbe sami po sebi spodbudijo gibanje telesa. Razen tega
v učno uro prispevajo dodatno dinamičnost, živost in pestrost.
Razvijanje občutka za enakomeren pulz. Učenca povabimo v hojo po
prostoru ob učiteljevi klavirski spremljavi ali ritmični spremljavi ploska-
nja, trkanja na bobenček ali tamburin. Učitelj z igranjem na klavir ali rit-
mično spremljavo najprej sledi učencu oziroma pulzu njegovih korakov.
Dodaja presenečenja, kot nenadno prenehanje igranja, pri čemer naj se uče-
nec ustavi. Tu in tam lahko vmes igra en visok ton ali akord, pri čemer uče-
nec skoči, ali igra nizek ton ali akord, pri čemer učenec počepne ipd. Tako
bo učenec povezal tisto, kar sliši, s tistim, kar dela. Ko to usvoji, pa s pul-
zom svojih korakov sledi učiteljevi klavirski ali ritmični spremljavi ali glas-
bi na posnetku.
Razvijanje občutka za ritem. Učitelj ploska, trka, izgovarja zloge
(»pam«, »ta« ipd.) ali na enem tonu igra raznolike ritmične motive, ki
jih učenec ponovi. Nato vlogi obrnemo in učitelj ponavlja učenčeve mo-
tive. Sledi igranje ritmičnega vprašanja in odgovora (glej podpoglavje 5.2
Ritmični koncepti in veščine).
3.3.4 Ustrezna uporaba telesa, ki igra
Od vsega začetka je potrebno skrbno in kontinuirano pozornost name-
niti svobodni ter učinkoviti uporabi telesa, ki igra, saj bo le tako možen
ustrezen in uspešen razvoj glasbeno-pianističnih veščin. Fiziologijo telesa,
ki igra, vključno z ozaveščanjem in s sproščanjem posameznih delov tele-
sa, podrobneje obravnavamo v podpoglavjih od 4.4.1 do 4.4.4., tukaj pa se
osredotočamo na osnove sedenja in postavitve roke, kar se začne uvajati na
začetnih učnih urah.
Sedenje ob klavirju. Težo je potrebno uravnovesiti na dveh sednih kos-
teh na dnu medenice in čutiti hrbtenico vse do glave, ki počiva na najvišjem
vretencu. Glava je usmerjena navzgor in ne navzdol ali naprej. Vrat je dolg.
Hrbet mora biti podaljšan udobno, ne pa pretirano, saj to povzroča mišič-
ne napetosti. Učenci naj sedijo v takšni višini, da je podlaket v višini tipk.
Klavirski stol mora biti nastavljiv za vsakega posameznega učenca na ustre-
zno višino, sicer lahko učenci razvijejo navado igranja s prenizko postavlje-
nim zapestjem ali dvigujejo zapestje za vsak posamezni ton, kar povzroča
napetosti in pretirano uporabo energije. Sedeti je potrebno na sprednjem
robu stola, tako da je teža razporejena na način, ki omogoča prosto gibanje
trupa. Gibi morajo potekati iz kolčnega sklepa, tako se izognemo upogiba-
nju vratu in pasu. Center telesa naj bo v liniji tona d1 na sredini klaviature;
55