Page 60 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
moj pr ijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in str ategije pouk a klavirja
Ustrezen, naraven položaj roke lahko opazujemo, ko ta prosto visi ob
telesu. Če jo prenesemo na tipke, so prsti rahlo, naravno zaokroženi, člen-
ki, ki povezujejo prste z dlanjo, pa so nekoliko višje. Če si zamislimo lini-
jo od tretjega prsta do komolca, mora biti le-ta ravna. Zapestje je sprošče-
no in prožno. Dobro je uporabiti različne prispodobe, ki učencu omogočijo
zaznati ustrezen položaj roke, kot so: dlanski del roke je hiška škrata, ki
ima dovolj visoko strehico v prvih členkih prstov med dlanskimi kostmi
in prstnicami, lepo okno med palcem in kazalcem ter mehka, voljna vra-
ta (palec), ki so zaprta, ko palec ne igra. Ali: roka od lopatice do dlani je ra-
hlo valovito morje, dlanski del roke pa barčica, ki mehko pluje po morju in
ne izgubi svoje oblike; lahko dodamo še okno med palcem in kazalcem ter
vrata, ki jih predstavlja palec in ki se voljno odpirajo ali zapirajo po potrebi
(kadar palec ne igra, so vrata zaprta). Ali: roka od lopatice do dlani je meh-
ka in prožna kača, dlanski del pa njena glava, ki obdrži svojo obliko z vr-
hom v prvih členkih prstov.
Zapestje se lahko giba navzgor, navzdol, na eno in drugo stran, kro-
žno, kar vse pride prav ob igranju klavirja, vendar pa ga je potrebno vrniti v
naravno pozicijo kolikor hitro mogoče, sicer lahko pride do napetosti. Prav
tako je z dlanjo, če ostane predolgo odprta oziroma razširjena. Učenci naj
dovolj dolgo igrajo v petprstni poziciji, tako da je pozicija roke gotova. Pri
učencih z majhno dlanjo je treba še posebej paziti, da ne bi prehitro igra-
li skladb, ki zahtevajo razširjeno pozicijo. Pri takšni poziciji »most« (sklepi,
ki povezujejo prste z dlanjo) pade. Razen palca, ki igra s stranjo svoje koni-
ce, prsti igrajo z blazinicami.
Položaj roke; izvajanje klavirskega tona. Kot prvi element klavirske
tehnike Neuhaus (2002) izpostavi igranje enega tona, skozi katerega lahko
učenec doživi bogat dinamični spekter klavirja. Prebuditi pa je potrebno
ljubezen do raziskovanja, preizkušanja, spoznavanja. Lep ton izhaja iz pra-
vilne slušne predstave. Učitelj pri tem učencu od samega začetka pomaga
odkrivati širok spekter možnosti klavirskega tona in ga hkrati spodbuja k
poslušanju, če je izvajan ton skladen s tonom, ki ga učenec želi. Pomembno
je, da učenec razume, da sta karakter in jakost tona odvisna od hitrosti, s
katero se tipka spusti do dna. Če se jo pritisne prepočasi, ni nobenega tona.
Nasprotno, če roka s svojo težo hitro pade na tipko in tako kladivce stru-
no udari s hitrostjo, izvede glasen, bogato zveneč ton. Vmes je široka pale-
ta tonskih odtenkov in barv. Za tih in mehek ton je potreben kontroliran
spust roke in prsta. Glasen ton bo poln, bogato zveneč, če bo učenec spustil
roko brez napetosti in dodatne sile. In tudi tih ton mora izvajati brez zadr-
58
Ustrezen, naraven položaj roke lahko opazujemo, ko ta prosto visi ob
telesu. Če jo prenesemo na tipke, so prsti rahlo, naravno zaokroženi, člen-
ki, ki povezujejo prste z dlanjo, pa so nekoliko višje. Če si zamislimo lini-
jo od tretjega prsta do komolca, mora biti le-ta ravna. Zapestje je sprošče-
no in prožno. Dobro je uporabiti različne prispodobe, ki učencu omogočijo
zaznati ustrezen položaj roke, kot so: dlanski del roke je hiška škrata, ki
ima dovolj visoko strehico v prvih členkih prstov med dlanskimi kostmi
in prstnicami, lepo okno med palcem in kazalcem ter mehka, voljna vra-
ta (palec), ki so zaprta, ko palec ne igra. Ali: roka od lopatice do dlani je ra-
hlo valovito morje, dlanski del roke pa barčica, ki mehko pluje po morju in
ne izgubi svoje oblike; lahko dodamo še okno med palcem in kazalcem ter
vrata, ki jih predstavlja palec in ki se voljno odpirajo ali zapirajo po potrebi
(kadar palec ne igra, so vrata zaprta). Ali: roka od lopatice do dlani je meh-
ka in prožna kača, dlanski del pa njena glava, ki obdrži svojo obliko z vr-
hom v prvih členkih prstov.
Zapestje se lahko giba navzgor, navzdol, na eno in drugo stran, kro-
žno, kar vse pride prav ob igranju klavirja, vendar pa ga je potrebno vrniti v
naravno pozicijo kolikor hitro mogoče, sicer lahko pride do napetosti. Prav
tako je z dlanjo, če ostane predolgo odprta oziroma razširjena. Učenci naj
dovolj dolgo igrajo v petprstni poziciji, tako da je pozicija roke gotova. Pri
učencih z majhno dlanjo je treba še posebej paziti, da ne bi prehitro igra-
li skladb, ki zahtevajo razširjeno pozicijo. Pri takšni poziciji »most« (sklepi,
ki povezujejo prste z dlanjo) pade. Razen palca, ki igra s stranjo svoje koni-
ce, prsti igrajo z blazinicami.
Položaj roke; izvajanje klavirskega tona. Kot prvi element klavirske
tehnike Neuhaus (2002) izpostavi igranje enega tona, skozi katerega lahko
učenec doživi bogat dinamični spekter klavirja. Prebuditi pa je potrebno
ljubezen do raziskovanja, preizkušanja, spoznavanja. Lep ton izhaja iz pra-
vilne slušne predstave. Učitelj pri tem učencu od samega začetka pomaga
odkrivati širok spekter možnosti klavirskega tona in ga hkrati spodbuja k
poslušanju, če je izvajan ton skladen s tonom, ki ga učenec želi. Pomembno
je, da učenec razume, da sta karakter in jakost tona odvisna od hitrosti, s
katero se tipka spusti do dna. Če se jo pritisne prepočasi, ni nobenega tona.
Nasprotno, če roka s svojo težo hitro pade na tipko in tako kladivce stru-
no udari s hitrostjo, izvede glasen, bogato zveneč ton. Vmes je široka pale-
ta tonskih odtenkov in barv. Za tih in mehek ton je potreben kontroliran
spust roke in prsta. Glasen ton bo poln, bogato zveneč, če bo učenec spustil
roko brez napetosti in dodatne sile. In tudi tih ton mora izvajati brez zadr-
58
