Page 71 - Pucihar, Ilonka. 2023. Moj prijatelj klavir za učitelje: koncepti, veščine in strategije pouka klavirja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 71
načini poučevanja
či, note, prstni redi … Tako je treba pristopati postopno in izhajati iz tiste-
ga, kar je učencu že znano. Če, recimo, ne zna zaigrati nekaj visokih tonov,
jih zaigra učitelj in vpraša, če zvenijo kot petje ptice ali medveda. Ko uče-
nec reče, da so zveneli kot petje ptice, lahko nadalje vpraša, če ptica prete-
žno leti visoko v zraku ali je bolj na zemlji in nato, kje na klaviaturi so bili
ti toni zaigrani. Tako iz znane informacije, da ptice letijo visoko v zraku, ki
jo poveže s slušno zaznavo, razume novo – da se visoki toni igrajo na desni
strani klaviature. Podobne asociacije se lahko uporabljajo za mnoge glasbe-
ne elemente; igranje glasno in tiho sta lahko lev in miška ali veliki in drob-
ni gibi, kratki in dolgi toni dežne kapljice in tok reke ipd. Nove koncepte in
veščine dodajamo postopno, s skrbnim premislekom in z opazovanjem, kaj
je v učencu že ponotranjeno in kaj je novo.
Razumevanje na podlagi praktične izkušnje. Proces učenja glasbe naj
bi bil podoben procesu učenja jezika – oba namreč začneta z željo po oseb-
nem izražanju tega, kar je za nas pomembno. To poudarjajo tudi medna-
rodno uveljavljeni glasbeno-didaktični koncepti pomembnih glasbenih pe-
dagogov, kot so Gordon, Willems in Suzuki. Gordon (1999) pravi, da bi se
glasbe po vzoru učenja maternega jezika idealno učili po postopku: poslu-
šanje, izvajanje, branje in pisanje. Šele nato smo pripravljeni na učenje glas-
bene teorije. Temu procesu pravi avdiacija.1 Avdiacija je za glasbo to, kar je
misel za jezik. Če želimo obvladati jezik, moramo misliti v njem. In ena-
ko je potrebna avdiacija za resnično razumevanje glasbe – torej da jo inteli-
gentno poslušamo, razvijamo estetsko občutljivost in spoštovanje skozi po-
slušanje, improvizacijo in predstave, razvijamo sposobnost komuniciranja
idej in občutkov skozi improvizacijo, kompozicijo in izvajanje zapisanih
skladb, poslušamo in sodelujemo v glasbenih nastopih na različnih ravneh
razumevanja, ki je sorazmerno z nadarjenostjo posameznika, dosežki in
interesi. Willems (1981, str. 35) prav tako pravi, da mora učenje glasbe sledi-
ti enakim psihološkim zakonom kot učenje jezika, in navaja 12 vzporednih
dejavnosti učenja jezika in glasbe:
1 V originalu audiation (op. avt.).
69
či, note, prstni redi … Tako je treba pristopati postopno in izhajati iz tiste-
ga, kar je učencu že znano. Če, recimo, ne zna zaigrati nekaj visokih tonov,
jih zaigra učitelj in vpraša, če zvenijo kot petje ptice ali medveda. Ko uče-
nec reče, da so zveneli kot petje ptice, lahko nadalje vpraša, če ptica prete-
žno leti visoko v zraku ali je bolj na zemlji in nato, kje na klaviaturi so bili
ti toni zaigrani. Tako iz znane informacije, da ptice letijo visoko v zraku, ki
jo poveže s slušno zaznavo, razume novo – da se visoki toni igrajo na desni
strani klaviature. Podobne asociacije se lahko uporabljajo za mnoge glasbe-
ne elemente; igranje glasno in tiho sta lahko lev in miška ali veliki in drob-
ni gibi, kratki in dolgi toni dežne kapljice in tok reke ipd. Nove koncepte in
veščine dodajamo postopno, s skrbnim premislekom in z opazovanjem, kaj
je v učencu že ponotranjeno in kaj je novo.
Razumevanje na podlagi praktične izkušnje. Proces učenja glasbe naj
bi bil podoben procesu učenja jezika – oba namreč začneta z željo po oseb-
nem izražanju tega, kar je za nas pomembno. To poudarjajo tudi medna-
rodno uveljavljeni glasbeno-didaktični koncepti pomembnih glasbenih pe-
dagogov, kot so Gordon, Willems in Suzuki. Gordon (1999) pravi, da bi se
glasbe po vzoru učenja maternega jezika idealno učili po postopku: poslu-
šanje, izvajanje, branje in pisanje. Šele nato smo pripravljeni na učenje glas-
bene teorije. Temu procesu pravi avdiacija.1 Avdiacija je za glasbo to, kar je
misel za jezik. Če želimo obvladati jezik, moramo misliti v njem. In ena-
ko je potrebna avdiacija za resnično razumevanje glasbe – torej da jo inteli-
gentno poslušamo, razvijamo estetsko občutljivost in spoštovanje skozi po-
slušanje, improvizacijo in predstave, razvijamo sposobnost komuniciranja
idej in občutkov skozi improvizacijo, kompozicijo in izvajanje zapisanih
skladb, poslušamo in sodelujemo v glasbenih nastopih na različnih ravneh
razumevanja, ki je sorazmerno z nadarjenostjo posameznika, dosežki in
interesi. Willems (1981, str. 35) prav tako pravi, da mora učenje glasbe sledi-
ti enakim psihološkim zakonom kot učenje jezika, in navaja 12 vzporednih
dejavnosti učenja jezika in glasbe:
1 V originalu audiation (op. avt.).
69
