Page 236 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 236
»eksodusu«? O prenovi istrske družbe, družbenih odnosih in dediščini
italijansko govorečih Istranov pomenilo ne le kontinuiteto s preteklostjo,
temveč je dobilo močno etnično oz. nacionalno čustveno sestavino. Zato
je mogoče razumeti, da danes veliko pripadnikov italijanske manjšine, ki
so ostali v Istri, izraža ogorčenje nad prezirom jugoslovanske politike do
krščanske tradicije.
V mnoge tradicije, predvsem v okviru nesnovne dediščine, je globoko
zarezal prav »eksodus«. Njemu mnogi ljudje pripisujejo prekinitev šager v
nekaterih vaseh in mestih. Bruno in Ivana glavni vzrok za prekinitev tradi-
cije šager pripisujeta izpraznitvi večine vasi v neposrednem zaledju Kopra,
ko so vaščani odhajali v izpraznjen Koper. »To je blo tako, tej ljudje s te va-
si so šli, v Izolo, Koper, Trst, Italijo, levo, desno, ne, je ostala vas prazna.«
In kot pravita, se priseljenci, forešti »bolj z juga« za njihovo obnovitev niso
zanimali:
Glej, to so zdaj organizirali. Enkrat naša hči, ne, so mislili naredit ša-
gro, to. Šagro di fažuleti. Ma kaj ku gor je vse mešanu. So dali že ven
plakate, veš. Napise, da bo šagra gor na Manžanu, ne. Kaj pri nas al
gor v vasi, ne vem. In pol je šlo v nič. [. . .] Niso nič nardili. [. . .] Ni blo
nč forešte, rečmo mi. Ni blo zanimanja.
O tem, da priseljenci niso imeli občutka za nadaljevanje tradicij, slišimo
tudi drugod, recimo pri gospe iz Zabavelj v Istri, ki za prekinitev komemo-
racij v vasi prav tako krivi nezanimanje priseljencev, s čimer misli na vse
vrste priseljencev ne glede na etničnost (Hrobat Virloget in Kavrečič 2019,
11):
[O komemoraciji na drugo svetovno vojno, ki se je prekinila:] Jah,
škoda mi je. Lahko bi bilo. Denar je tu problem, ker vse stane. Danes
so v vasi drugi ljudje, malo domačinov, so prišli od drugod. So vsi v
redu, so se prilagodili, ampak vseeno ne čutijo isto kot jaz, ki tukaj
živim.¹⁶
Pripisovati prekinitev tradicije šager izključno prekinitvi v kontinuite-
ti ljudi bi bilo iluzorno, vendar pa je iz pogovorov vendarle slutiti, da so
imele migracije precejšnjo vlogo pri prekinitvi tradicij. Seveda je potrebno
tu upoštevati tudi spremembo načina življenja, ko šagre mladim ne pred-
stavljajo edine oblike zabav kot v preteklosti in ko se priseljenci na vaseh
¹⁶ Intervju opravil Jaka Godejša s Turistice na Univerzi na Primorskem v okviru projekta »Tu-
rizmo Ištriano« (l a s Istre) pod vodstvom Metoda Šuligoja.
234
italijansko govorečih Istranov pomenilo ne le kontinuiteto s preteklostjo,
temveč je dobilo močno etnično oz. nacionalno čustveno sestavino. Zato
je mogoče razumeti, da danes veliko pripadnikov italijanske manjšine, ki
so ostali v Istri, izraža ogorčenje nad prezirom jugoslovanske politike do
krščanske tradicije.
V mnoge tradicije, predvsem v okviru nesnovne dediščine, je globoko
zarezal prav »eksodus«. Njemu mnogi ljudje pripisujejo prekinitev šager v
nekaterih vaseh in mestih. Bruno in Ivana glavni vzrok za prekinitev tradi-
cije šager pripisujeta izpraznitvi večine vasi v neposrednem zaledju Kopra,
ko so vaščani odhajali v izpraznjen Koper. »To je blo tako, tej ljudje s te va-
si so šli, v Izolo, Koper, Trst, Italijo, levo, desno, ne, je ostala vas prazna.«
In kot pravita, se priseljenci, forešti »bolj z juga« za njihovo obnovitev niso
zanimali:
Glej, to so zdaj organizirali. Enkrat naša hči, ne, so mislili naredit ša-
gro, to. Šagro di fažuleti. Ma kaj ku gor je vse mešanu. So dali že ven
plakate, veš. Napise, da bo šagra gor na Manžanu, ne. Kaj pri nas al
gor v vasi, ne vem. In pol je šlo v nič. [. . .] Niso nič nardili. [. . .] Ni blo
nč forešte, rečmo mi. Ni blo zanimanja.
O tem, da priseljenci niso imeli občutka za nadaljevanje tradicij, slišimo
tudi drugod, recimo pri gospe iz Zabavelj v Istri, ki za prekinitev komemo-
racij v vasi prav tako krivi nezanimanje priseljencev, s čimer misli na vse
vrste priseljencev ne glede na etničnost (Hrobat Virloget in Kavrečič 2019,
11):
[O komemoraciji na drugo svetovno vojno, ki se je prekinila:] Jah,
škoda mi je. Lahko bi bilo. Denar je tu problem, ker vse stane. Danes
so v vasi drugi ljudje, malo domačinov, so prišli od drugod. So vsi v
redu, so se prilagodili, ampak vseeno ne čutijo isto kot jaz, ki tukaj
živim.¹⁶
Pripisovati prekinitev tradicije šager izključno prekinitvi v kontinuite-
ti ljudi bi bilo iluzorno, vendar pa je iz pogovorov vendarle slutiti, da so
imele migracije precejšnjo vlogo pri prekinitvi tradicij. Seveda je potrebno
tu upoštevati tudi spremembo načina življenja, ko šagre mladim ne pred-
stavljajo edine oblike zabav kot v preteklosti in ko se priseljenci na vaseh
¹⁶ Intervju opravil Jaka Godejša s Turistice na Univerzi na Primorskem v okviru projekta »Tu-
rizmo Ištriano« (l a s Istre) pod vodstvom Metoda Šuligoja.
234
