Page 26 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 26
1 Uvod
azijskih krapov iz ribogojnice in so sedaj prevladujoča vrsta, ki je izrinila
mnogo domorodnih vrst. Poleg tega so lahko organizmi iz akvakulture
vir novih patogenih organizmov za domače vrste (European Commis-
sion b. l.b; Nichols 2018, 1–4).
Za tradicionalni način gojenja rib v odprtem morju uporabljajo mre-
žaste kletke, ki so z vrvmi pritrjene na morsko dno. Iz kletk se odpadki
sprostijo v okolje, enako bakterije in zajedavci, ki lahko okužijo divje
populacije. Na Kitajskem, kjer na veliko vzrejajo ribe v ribnikih, je po-
gosto onesnaževanje lokalnih virov vode z odpadnimi vodami in veteri-
narskimi zdravili. Z zaprtimi sistemi vzreje se tveganje za onesnaževa-
nje okolja zmanjša. Med pomembnimi izzivi v akvakulturi je učinkovito
upravljanje z odpadnimi vodami in odpadnimi produkti, ki nastajajo v
procesu vzreje (Poppick 2018).
Tehnološki napredek na področju akvakulture poteka zelo hitro, sis-
temi akvakulture so različni, od preprostih obratov, kot so manjši rib-
niki, do tehnološko dovršenih sistemov, kot so zaprti sistemi s popol-
nim nadzorom nad obratovanjem. Polovica svetovne akvakulture teme-
lji na preprostih sistemih, kot so sladkovodni ribniki za vzrejo rastlino-
jedih vrst. Gojenje v zaprtih sistemih zahteva dobro poznavanje in nad-
zorovanje procesov hranjenja ter razgradnje odpadnih produktov in či-
ščenje odpadne vode – prednost takega načina je v manjšem tveganju za
bolezni in onesnaževanje okolja. Izboljšave v akvakulturi gredo v smeri
odpornejših kletk, učinkovitih zaščitnih premazov, selekcije vrst, izbora
vrst za poribljavanje in ohranitve ogroženih vrst, proizvodnje krme iz
surovin, ki so v tem času še neizkoriščene (Food and Agriculture Orga-
nization of the United Nations b. l.f).
fa o (Food and Agriculture Organization of the United Nations b. l.f)
je opredelila dejavnike, ki vplivajo na izbiro sistema za akvakulturo:
• razvojni cilji in ciljni udeleženci,
• sprejemljivost in tržna vrednost vzrejenih vrst,
• razpoložljivost in stopnja tehnologije,
• razpoložljivost proizvodnih dejavnikov, podpornih sistemov ter
storitev,
• zahtevane naložbe,
• obzirnost do okolja.
1.5 Ribolov in akvakultura v celinskih vodah
Celinske vode zajemajo jezera, reke, potoke, ribnike, mlake, kanale, je-
zove ter obalne lagune in delte rek, kjer se mešata rečna in morska voda
26
azijskih krapov iz ribogojnice in so sedaj prevladujoča vrsta, ki je izrinila
mnogo domorodnih vrst. Poleg tega so lahko organizmi iz akvakulture
vir novih patogenih organizmov za domače vrste (European Commis-
sion b. l.b; Nichols 2018, 1–4).
Za tradicionalni način gojenja rib v odprtem morju uporabljajo mre-
žaste kletke, ki so z vrvmi pritrjene na morsko dno. Iz kletk se odpadki
sprostijo v okolje, enako bakterije in zajedavci, ki lahko okužijo divje
populacije. Na Kitajskem, kjer na veliko vzrejajo ribe v ribnikih, je po-
gosto onesnaževanje lokalnih virov vode z odpadnimi vodami in veteri-
narskimi zdravili. Z zaprtimi sistemi vzreje se tveganje za onesnaževa-
nje okolja zmanjša. Med pomembnimi izzivi v akvakulturi je učinkovito
upravljanje z odpadnimi vodami in odpadnimi produkti, ki nastajajo v
procesu vzreje (Poppick 2018).
Tehnološki napredek na področju akvakulture poteka zelo hitro, sis-
temi akvakulture so različni, od preprostih obratov, kot so manjši rib-
niki, do tehnološko dovršenih sistemov, kot so zaprti sistemi s popol-
nim nadzorom nad obratovanjem. Polovica svetovne akvakulture teme-
lji na preprostih sistemih, kot so sladkovodni ribniki za vzrejo rastlino-
jedih vrst. Gojenje v zaprtih sistemih zahteva dobro poznavanje in nad-
zorovanje procesov hranjenja ter razgradnje odpadnih produktov in či-
ščenje odpadne vode – prednost takega načina je v manjšem tveganju za
bolezni in onesnaževanje okolja. Izboljšave v akvakulturi gredo v smeri
odpornejših kletk, učinkovitih zaščitnih premazov, selekcije vrst, izbora
vrst za poribljavanje in ohranitve ogroženih vrst, proizvodnje krme iz
surovin, ki so v tem času še neizkoriščene (Food and Agriculture Orga-
nization of the United Nations b. l.f).
fa o (Food and Agriculture Organization of the United Nations b. l.f)
je opredelila dejavnike, ki vplivajo na izbiro sistema za akvakulturo:
• razvojni cilji in ciljni udeleženci,
• sprejemljivost in tržna vrednost vzrejenih vrst,
• razpoložljivost in stopnja tehnologije,
• razpoložljivost proizvodnih dejavnikov, podpornih sistemov ter
storitev,
• zahtevane naložbe,
• obzirnost do okolja.
1.5 Ribolov in akvakultura v celinskih vodah
Celinske vode zajemajo jezera, reke, potoke, ribnike, mlake, kanale, je-
zove ter obalne lagune in delte rek, kjer se mešata rečna in morska voda
26
