Page 27 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 27
Ribolov in akvakultura v celinskih vodah 1.5
(somornica). Ribištvo v celinskih vodah je bilo že od nekdaj pomemben
vir hrane za človeštvo. Ribolov in akvakultura v celinskih vodah poteka
od manjših ribnikov in akumulacij vse do največjih svetovnih rečnih in
jezerskih sistemov. Celinsko ribištvo najbolj ogrožajo netrajnostni ri-
bolov, gradnja hidroelektrarn, mostov, kmetijstvo in odvzem vode za
namakalne sisteme, poraba pitne vode, dejavnosti, ki porabijo veliko
vode, kot je rudarjenje. Velikokrat imajo različni ekonomski sektorji iz-
jemen negativen vpliv na upravljanje celinskega ribištva, še posebej uni-
čujoči sta gradnja jezov in hidroelektrarn ter preusmerjanje rečnih to-
kov. Hidroelektrarne mnogokrat prikazujejo kot zelen in obnovljiv vir
energije, medtem ko imajo velik negativen vpliv na živalstvo v vodnih
telesih. Različni sektorji, ki niso povezani s celinskim ribištvom, a iz-
koriščajo iste vodne vire, poskušajo čim bolj povečevati donos, žal brez
razmisleka o učinkih na ostale udeležence v okolju. Neprecenljiva škoda
nastaja na velikih rekah Mekong, Kongo in Amazonka z gradnjo jezov
in s preusmeritvijo strug (Welcomme 2016, 11–12; Food and Agriculture
Organization of the United Nations b. l.p).
Posledice človekovih vplivov na celinske vode in ribištvo v njih posta-
vljajo pred odločevalce mnogo izzivov v zvezi z upravljanjem in razvo-
jem izpopolnjenih ter celostnih pristopov za razumevanje celinskega ri-
bištva in za izvajanje nadzora, kar so pomembni vidiki za zagotavljanje
trajnosti v ribištvu. Poleg tega še vedno primanjkuje zanesljivih infor-
macij o številu in biologiji ribolovnih vrst, količini ulova in predelavi,
vplivu celinskega ribištva na zaposlovanje in preživetje lokalnega pre-
bivalstva, deležu ulova za prehrano ljudi. V nerazvitem svetu je zaradi
slabega upravljanja celinskega ribištva najbolj prizadeto revnejše prebi-
valstvo s podeželja, ki ima omejen dostop do naravnih virov in je živ-
ljenjsko odvisno od ribištva ter vodnega vira, medtem ko bogatejši sloji
prebivalstva vedno bolj povprašujejo po različnih proizvodih in se pove-
čuje degradacija celinskega ribištva (Beard idr. 2016, 2; Lynch idr. 2017;
Food and Agriculture Organization of the United Nations b. l.p).
Statistični podatki in nadzor nad celinskim ribištvom so pomanj-
kljivi, zato je v tem sektorju možno opaziti netrajnostno delovanje in
ogrožanje okolja. Kljub naštetim pomanjkljivostim bi lahko s trenutnim
znanjem biologije in ekologije celinsko ribištvo izvajali bolj trajnostno
in upoštevali nujne omejitve v drugih dejavnostih, ki delujejo ob celin-
skih vodah. Z večjim povpraševanjem po ribiških izdelkih se veča pritisk
na celinsko ribištvo in od razvoja družbenih, političnih in ekonomskih
organizacij bo odvisen napredek v akvakulturi. Rast ali padec sektorja
bosta odvisna od politične volje udeleženih organizacij in posamezni-
27
(somornica). Ribištvo v celinskih vodah je bilo že od nekdaj pomemben
vir hrane za človeštvo. Ribolov in akvakultura v celinskih vodah poteka
od manjših ribnikov in akumulacij vse do največjih svetovnih rečnih in
jezerskih sistemov. Celinsko ribištvo najbolj ogrožajo netrajnostni ri-
bolov, gradnja hidroelektrarn, mostov, kmetijstvo in odvzem vode za
namakalne sisteme, poraba pitne vode, dejavnosti, ki porabijo veliko
vode, kot je rudarjenje. Velikokrat imajo različni ekonomski sektorji iz-
jemen negativen vpliv na upravljanje celinskega ribištva, še posebej uni-
čujoči sta gradnja jezov in hidroelektrarn ter preusmerjanje rečnih to-
kov. Hidroelektrarne mnogokrat prikazujejo kot zelen in obnovljiv vir
energije, medtem ko imajo velik negativen vpliv na živalstvo v vodnih
telesih. Različni sektorji, ki niso povezani s celinskim ribištvom, a iz-
koriščajo iste vodne vire, poskušajo čim bolj povečevati donos, žal brez
razmisleka o učinkih na ostale udeležence v okolju. Neprecenljiva škoda
nastaja na velikih rekah Mekong, Kongo in Amazonka z gradnjo jezov
in s preusmeritvijo strug (Welcomme 2016, 11–12; Food and Agriculture
Organization of the United Nations b. l.p).
Posledice človekovih vplivov na celinske vode in ribištvo v njih posta-
vljajo pred odločevalce mnogo izzivov v zvezi z upravljanjem in razvo-
jem izpopolnjenih ter celostnih pristopov za razumevanje celinskega ri-
bištva in za izvajanje nadzora, kar so pomembni vidiki za zagotavljanje
trajnosti v ribištvu. Poleg tega še vedno primanjkuje zanesljivih infor-
macij o številu in biologiji ribolovnih vrst, količini ulova in predelavi,
vplivu celinskega ribištva na zaposlovanje in preživetje lokalnega pre-
bivalstva, deležu ulova za prehrano ljudi. V nerazvitem svetu je zaradi
slabega upravljanja celinskega ribištva najbolj prizadeto revnejše prebi-
valstvo s podeželja, ki ima omejen dostop do naravnih virov in je živ-
ljenjsko odvisno od ribištva ter vodnega vira, medtem ko bogatejši sloji
prebivalstva vedno bolj povprašujejo po različnih proizvodih in se pove-
čuje degradacija celinskega ribištva (Beard idr. 2016, 2; Lynch idr. 2017;
Food and Agriculture Organization of the United Nations b. l.p).
Statistični podatki in nadzor nad celinskim ribištvom so pomanj-
kljivi, zato je v tem sektorju možno opaziti netrajnostno delovanje in
ogrožanje okolja. Kljub naštetim pomanjkljivostim bi lahko s trenutnim
znanjem biologije in ekologije celinsko ribištvo izvajali bolj trajnostno
in upoštevali nujne omejitve v drugih dejavnostih, ki delujejo ob celin-
skih vodah. Z večjim povpraševanjem po ribiških izdelkih se veča pritisk
na celinsko ribištvo in od razvoja družbenih, političnih in ekonomskih
organizacij bo odvisen napredek v akvakulturi. Rast ali padec sektorja
bosta odvisna od politične volje udeleženih organizacij in posamezni-
27
